Page 123 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

6

6 Možnosti povezovanja vsebin

Glasba je čista umetnost, ki človeku lepša življenje.
Slosar (v Vogelnik, 1992, str. 198)

Zaradi napredka v znanstvenih spoznanjih, ki izhajajo iz sodobnih tehno-
loških odkritij, se je pojavila potreba po povezovanju podobnih ali celo
prekrivajočih se vsebin med raznolikimi predmetnimi področji oz. učnimi
predmeti, kot jo določa didaktično načelo racionalnosti in ekonomičnosti
(Strmčnik, 2001). Med sistemskimi in konceptualnimi spremembami kuriku-
larne prenove leta 2011, kot so opisane v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju
(Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011), se med strateškimi izzivi in usmeritvami
sistema vzgoje in izobraževanja izpostavlja potreba po oblikovanju koncep-
tov za spodbujanje vseživljenjskega učenja, ki se prilagajajo načelom druž-
be, kjer je poudarek na znanju. Ta paradigma je relevantna tudi za glasbeno
umetnost, kjer se poudarja nujnost prepleta ciljev, standardov in vsebin za
doseganje celostnega ter kakovostnega znanja. Razvoj otrok in učencev na
področju glasbene umetnosti zahteva procese, ki vključujejo temeljne zna-
nosti, razumevanje pojmov in povezovanje vsebin. To lahko podkrepimo tudi
z vključevanjem medpredmetnih oz. medpodročnih povezav (v nadaljevanju
medpredmetnih povezav), saj, glede na različne raziskave, interdisciplinarni
pristop ugodno vpliva na učno uspešnost in razvoj ustvarjalnosti (Birsa, 2016,
2018; Birsa in Kopačin, 2020; Drake in Burns, 2004; Paulič, 2002; Sardoč, 2004).
Raziskave so potrdile pozitivne učinke medpredmetnih povezav na ce-
lostno znanje otrok in učencev (Baloh in Birsa, 2023; Birsa, 2016, 2018; Birsa in
Kopačin, 2020; Drake in Burns, 2004; Fiske, 1999; Jelovčan idr., 2020; Kopačin
in Birsa, 2022; Paulič, 2002; Sardoč, 2004; Strmčnik, 2001). Pokazale so tudi, da
integrirani učni načrti, tudi umetniških predmetov, prispevajo k višji akadem-

123