Page 124 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu
P. 124

Možnosti povezovanja vsebin

                  ski uspešnosti. Načrtovanje učnega procesa glasbene umetnosti bi moralo
                  izhajati iz znanja, izkušenj in doživetij otrok ter učencev. Spodbujati bi bilo
                  treba ustvarjalno mišljenje, kar bi prispevalo k uspešnejšemu reševanju na-
                  log. Učitelji glasbene umetnosti se soočajo z izzivi pri načrtovanju medpred-
                  metnih povezav, zlasti pri izbiri učnih vsebin in načina povezovanja, ki bi mo-
                  tiviralo učence k učinkovitemu usvajanju glasbenih vsebin in ustvarjalnemu
                  izražanju. Zato je treba strokovne delavce opolnomočiti za učinkovito izvaja-
                  nje medpredmetnih povezav, predvsem tako, da bodo razumeli sam pojem
                  medpredmetne povezave ter kdaj je slednje smiselno uporabiti in na kakšen
                  način to povezovanje izvajati, da bodo spodbudile ustvarjalno mišljenje in
                  delovanje otrok pri glasbeni umetnosti.
                    S stališča didaktike se medpredmetne povezave opredeljujejo kot didaktič-
                  no načelo ali učno načelo ter kot didaktični pristop, saj prispevajo k pripravi
                  na učenje in pridobivanje trajnega znanja, ki je hkrati uporabno za reševanje
                  vsakodnevnih izzivov sodobne družbe. Načelo povezovanja temelji na pre-
                  pletanju vsebin različnih predmetov znotraj učnega načrta na vertikalni in
                  horizontalni ravni ali povezovanju določenega predmeta z različnimi pred-
                  metnimi področji. Za doseganje učinkovitega znanja in spretnosti je ključno
                  načrtovati jasne cilje posameznih učnih predmetov (Blažič idr., 2003; Kopačin
                  in Birsa, 2022; Poljak, 1988; Sicherl-Kafol, 2002; Šilih, 1970; Štemberger, 2008).
                    V domači in tuji strokovni literaturi se pojavljajo različni izrazi za medpred-
                  metno povezovanje, kar povzroča pojmovno zmedo v praksi (Kopačin in
                  Birsa, 2022). Strokovnjaki so na različna pojmovanja in opredelitve opozorili
                  že v poročilu UNESCOVEGA inštituta za izobraževanje, kjer so poudarili, da
                  ima lahko medpredmetno povezovanje več opredelitev zaradi različnih inter-
                  pretacij v različnih kontekstih (Ranaweera, 1990). V izobraževanju se opisuje
                  kot sodelovanje med različnimi disciplinami ali kombinacija več predmetnih
                  področij, ki tvorijo smiselno in učinkovito povezovanje učnih izkušenj, s tem
                  pa dosežejo skupne cilje in trajno znanje (d’Hainaut, 1986; Ranaweera, 1990;
                  Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc, 2010). Strokovnjaki so izpostavili tudi pomanjkljivo
                  opredelitev pojma medpredmetno povezovanje v učnih načrtih, saj so ugo-
                  tovili, da je pojem v preglednih učnih načrtih nejasno definiran, kar pomeni,
                  da si ga lahko vsak strokovni delavec razlaga različno (Kopačin in Birsa, 2022;
                  Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2005).
                    Tuji avtorji uporabljajo različne izraze, kot so npr. interdisciplinary teaching,
                  thematic teaching, connectedness between disciplinary attainments and skills,
                  integrated curriculum, interdisciplinary curriculum (angl.) … (Drake, 1998; Lake,
                  1994). Susan M. Drake (1998) je predstavila različne učne pristope, kjer se
                  klasičen pouk, ki je usmerjen v ločeno poučevanje posameznih predmetov,


                  124
   119   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129