Page 126 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Možnosti povezovanja vsebin

nja izven rednega izobraževanja na osnovi osebnih interesov učenca. Vsaka
stopnja v modelu predstavlja določen način povezovanja učnih vsebin, pri
čemer se model giblje od tradicionalnejših oblik pouka do bolj integriranih
pristopov, ki spodbujajo globoko razumevanje in avtonomno učenje (Kopa-
čin in Birsa, 2022).
Slovenski avtorji uporabljajo različne izraze in opredelitve medpredmetnih
povezav, med katerimi se najpogosteje uporabljajo medpredmetne poveza-
ve, interdisciplinarnost, medpredmetna integracija, nadpredmetna unifikaci-
ja, disciplinarni pristop, integrirani pouk, integrirani kurikul, multidisciplinarno
povezovanje, integracija učnih vsebin, medpredmetni (interdisciplinarni) pouk,
transdisciplinarnost, krosdisciplinarnost itd. (Blažič idr., 2003; d’Hainaut, 1986;
Karlavaris, 1978; Kramar, 1991; Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc, 2010; Sicherl-Kafol,
2002; Strmčnik, 2001; Šilih, 1970; Štemberger, 2008; Tacol, 2003, 2007). V Slove-
niji so prve znake interdisciplinarnega povezovanja v šolskem sistemu opazili
v obdobju med obema svetovnima vojnama, s poudarkom na raziskavah v
glasbeni pedagogiki v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Na spremembe v
pedagoški terminologiji skozi desetletja je močno vplivala angleška literatura
(Pance Rotar, 2021).
Koncept integracije, kot ga je predstavil Kramar (1991), označuje komple-
ksen splet povezovanja različnih dejavnikov vzgojno-izobraževalnega proce-
sa. V okviru globalnega šolskega konteksta integrirani pouk predstavlja sodo-
ben pedagoški pristop, ki vključuje raznolike integracijske procese v učnem
okolju. Glavni cilj je vzpostaviti tesne povezave med vsakdanjimi življenjskimi
situacijami in učnim procesom, kar vključuje aktivno sodelovanje med učite-
lji, pedagoškimi delavci in učenci. Vzporedno s tem poteka prepletanje različ-
nih učnih ciljev, vsebin, didaktičnih sredstev, metodologij ter organizacijskih
oblik pouka znotraj šolskega okolja (Kopačin in Birsa, 2022).
Blažič idr. (2003) poudarjajo, da imajo povezovanje, koncentracija in korela-
cija učnih vsebin enak cilj, in sicer premagovanje ločnic med učnimi predmeti
ter vzpostavljanje zvez med sorodnimi učnimi temami ali vsebinami znotraj
enega predmeta. Povezovanje naj bi omogočilo celostne izobraževalne učin-
ke in spodbujalo holistično dojemanje sveta pri učencih.
Barbara Sicherl-Kafol (2002, str. 51) poudarja, da medpredmetne povezave
delujejo kot ključni dejavniki, ki določajo skupne cilje različnih predmetnih
področij. S povezovanjem vsebin iz različnih predmetov spodbujamo prenos
znanja in razvoj učnih spretnosti, prispevamo pa tudi k celostnemu napredku
na kognitivnem, psihomotoričnem ter afektivnem področju.
Jerneja Žnidaršič je leta 2020 prispevala k mednarodni prepoznavnosti slo-
venskih raziskav in strokovnih praks v glasbenem izobraževanju z ureditvijo

126