Page 18 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu
P. 18

Razvoj glasbenih sposobnosti

                  vesti o tonaliteti, ki se pojavi med šestim in devetim letom, je temelj za razvoj
                  harmonskega posluha in sposobnosti harmonskega vrednotenja.

                  2.3  Razvoj harmonskega posluha
                  Razvoj harmonskega posluha, kot piše Slosar (1995a) ni bil tako intenziv-
                  no raziskovan kot razvoj ritmičnega in melodičnega posluha. Raziskave so
                  se osredotočale predvsem na razumevanje čutnega dojemanja melodije v
                  večglasju ter na razvijanje zasnove ubranega (konsonanca) in neubranega
                  sozvočja (disonance). Vendar pa je bilo manj pozornosti namenjene senzibili-
                  zaciji za ustrezno harmonizacijo melodij (Slosar, 1995a, str. 36).
                    Razvoj harmonskega posluha je ključna sestavina glasbenega izobraže-
                  vanja, ki omogoča posamezniku, da prepozna, razume in interpretira har-
                  monske strukture v glasbi. Harmonski posluh vključuje sposobnost zazna-
                  vanja akordov, intervalov v okviru akordov, tonalitet (dur, mol), vokalnih,
                  pevskih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih zasedb ter splošne
                  harmonske strukture skladb (oblikovnih delov v glasbi in glasbenih oblik).
                  Razvijanje harmonskega posluha prispeva k glasbeni pismenosti, omogoča
                  boljše razumevanje kompleksnosti glasbenih kompozicij ter podpira glasbe-
                  nike pri ustvarjanju in interpretaciji glasbe (Moog, 1976a; Oblak, 2001; Pesek,
                  1995, 1997; Sloboda, 2005; Slosar, 1995b).
                    Kot piše Katarina Zadnik (2019, str. 105), se intenzivni razvoj harmonskega
                  posluha začne v obdobju formalnologičnega mišljenja, med desetim in dva-
                  najstim letom starosti, in je povezan z razumevanjem glasbeno-harmonskih
                  kategorij ter pravil. Začetki razvoja harmonskega posluha segajo že v predšol-
                  sko obdobje, kjer petje pesmi ob spremljavi klavirja ali Orffovih glasbil otro-
                  ka usmerja v tonalni sistem dur-mol, ki je osrednji sistem v zahodni glasbeni
                  kulturi. V predšolskem obdobju ta poteka predvsem skozi naravno izposta-
                  vljenost glasbi, poslušanje pesmic, igranje z zvočnimi igračami ter preproste
                  glasbene dejavnosti izvajanja in ustvarjanja. V tem obdobju je poudarek na
                  spodbujanju poslušanja, razumevanja in uživanja v zvokih okoliškega sveta
                  ter glasbi kot pomembnem izraznem sredstvu. Kljub temu da so otroci v tem
                  obdobju še precej mladi za podrobno razumevanje glasbene teorije, se nji-
                  hov harmonski posluh razvija na nekaterih osnovnih ravneh. Na stopnji for-
                  malnologičnega mišljenja otrok razlikuje harmonije glede na zvočno barvo
                  kot konsonance, ki tvorijo prijetno sozvočje, in disonance, ki ustvarjajo nape-
                  tost in nelagodje. V osnovni šoli se razvoj harmonskega posluha nadaljuje in
                  postaja sistematičnejši, pri čemer igra zelo pomembno vlogo pouk glasbene
                  umetnosti z izvajanjem glasbenih dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvar-
                  janja ob in v glasbi (Pesek, 1997; Sicherl-Kafol, 2015; Slosar, 1995a; 2007; Voglar,


                  18
   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23