Page 18 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Razvoj glasbenih sposobnosti

vesti o tonaliteti, ki se pojavi med šestim in devetim letom, je temelj za razvoj
harmonskega posluha in sposobnosti harmonskega vrednotenja.

2.3 Razvoj harmonskega posluha
Razvoj harmonskega posluha, kot piše Slosar (1995a) ni bil tako intenziv-
no raziskovan kot razvoj ritmičnega in melodičnega posluha. Raziskave so
se osredotočale predvsem na razumevanje čutnega dojemanja melodije v
večglasju ter na razvijanje zasnove ubranega (konsonanca) in neubranega
sozvočja (disonance). Vendar pa je bilo manj pozornosti namenjene senzibili-
zaciji za ustrezno harmonizacijo melodij (Slosar, 1995a, str. 36).
Razvoj harmonskega posluha je ključna sestavina glasbenega izobraže-
vanja, ki omogoča posamezniku, da prepozna, razume in interpretira har-
monske strukture v glasbi. Harmonski posluh vključuje sposobnost zazna-
vanja akordov, intervalov v okviru akordov, tonalitet (dur, mol), vokalnih,
pevskih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih zasedb ter splošne
harmonske strukture skladb (oblikovnih delov v glasbi in glasbenih oblik).
Razvijanje harmonskega posluha prispeva k glasbeni pismenosti, omogoča
boljše razumevanje kompleksnosti glasbenih kompozicij ter podpira glasbe-
nike pri ustvarjanju in interpretaciji glasbe (Moog, 1976a; Oblak, 2001; Pesek,
1995, 1997; Sloboda, 2005; Slosar, 1995b).
Kot piše Katarina Zadnik (2019, str. 105), se intenzivni razvoj harmonskega
posluha začne v obdobju formalnologičnega mišljenja, med desetim in dva-
najstim letom starosti, in je povezan z razumevanjem glasbeno-harmonskih
kategorij ter pravil. Začetki razvoja harmonskega posluha segajo že v predšol-
sko obdobje, kjer petje pesmi ob spremljavi klavirja ali Orffovih glasbil otro-
ka usmerja v tonalni sistem dur-mol, ki je osrednji sistem v zahodni glasbeni
kulturi. V predšolskem obdobju ta poteka predvsem skozi naravno izposta-
vljenost glasbi, poslušanje pesmic, igranje z zvočnimi igračami ter preproste
glasbene dejavnosti izvajanja in ustvarjanja. V tem obdobju je poudarek na
spodbujanju poslušanja, razumevanja in uživanja v zvokih okoliškega sveta
ter glasbi kot pomembnem izraznem sredstvu. Kljub temu da so otroci v tem
obdobju še precej mladi za podrobno razumevanje glasbene teorije, se nji-
hov harmonski posluh razvija na nekaterih osnovnih ravneh. Na stopnji for-
malnologičnega mišljenja otrok razlikuje harmonije glede na zvočno barvo
kot konsonance, ki tvorijo prijetno sozvočje, in disonance, ki ustvarjajo nape-
tost in nelagodje. V osnovni šoli se razvoj harmonskega posluha nadaljuje in
postaja sistematičnejši, pri čemer igra zelo pomembno vlogo pouk glasbene
umetnosti z izvajanjem glasbenih dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvar-
janja ob in v glasbi (Pesek, 1997; Sicherl-Kafol, 2015; Slosar, 1995a; 2007; Voglar,

18