Page 17 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Razvoj melodičnega posluha

prostorske predstave in ne obvladujejo harmonskih ter tonskih konceptov
(Mirković Radoš, 1983). Po ugotovitvah različnih strokovnjakov (Shuter-Dy-
son, 1999; Shuter-Dyson in Gabriel, 1981) naj bi otroci, stari med štiri in pet let,
že imeli sposobnost razločevati tonske višine. Med petim in šestim letom naj
bi otroci začeli razumeti pojma glasnost in tišina ter pojma enakost in razno-
likost v preprostih tonalnih vzorcih. Tudi Slosar (1995a) ugotavlja podobno, in
sicer da imajo tri- in štiriletni otroci še težave pri razlikovanju tonov po višini,
pet- in šestletni pa takoj ugotovijo, ali sta dva tona enaka ali različna, dokler
ne usvojijo pojma višje – nižje, pa smer gibanja intervala težje poimenujejo.
Razvoj melodičnega posluha pri predšolskih otrocih predstavlja kompleksen
proces, osredotočen na zmožnost zaznavanja, razumevanja in ustvarjanja
melodičnih struktur. V tem obdobju se začenja oblikovanje osnovnih melo-
dičnih veščin, ki so ključne za celovito glasbeno dojemanje. Otroci posto-
poma razvijajo sposobnosti razlikovanja višin tonov, prepoznavanja melodij
ter posnemanja melodičnih vzorcev. Hargreavesova (1986) raziskava razvoja
spontanega petja govori o tem, da je v začetni fazi petje sestavljeno iz kratkih
melodičnih fraz, brez fiksiranih tonskih višin v malih nenatančnih intervalih,
ki se ponavljajo v nedogled. Melodičen in ritmičen obris motiva v grobem os-
taja nespremenjen, spreminjajo se tonske višine. Tudi Moog (1976a) ugotavlja
podobno, in sicer da se razvoj melodičnega posluha in občutka za tonaliteto
odvija med šestim ter devetim letom starosti in predstavlja temelj za razvoj
harmonskega posluha, ki se nadaljuje v desetem in enajstem letu, ko se razvi-
ja sposobnost vertikalnega poslušanja.
Če povzamemo najpomembnejše ugotovitve glasbenega razvoja v smis-
lu razvoja osnovnih glasbenih sposobnosti, lahko opazimo, da razvoj melo-
dičnega posluha napreduje od splošnega in nejasnega čutnega zaznavanja
celote k postopnemu razumevanju posameznih delov, ki se kasneje umesti-
jo na višji ravni. V procesu oblikovanja melodičnega posluha, ki predstavlja
sposobnost posameznika, da prepozna, razume in interpretira melodične
elemente glasbe, kot so tonalni vzorci, intervali med toni, melodične linije in
harmonski odnosi, lahko opredelimo dve temeljni stopnji: prvo, kjer otrok za-
zna in reproducira splošno obliko ter smer melodije, pri čemer še ne razlikuje
višine posameznih tonov, ter drugo, kjer otrok prepozna in natančno repro-
ducira intervale, ki tvorijo melodijo. Prehod med tema stopnjama je posledi-
ca spoznavnega razvoja. Veliko avtorjev (Mirković Radoš, 1983; Moog, 1976a;
Shuter-Dyson, 1999; Shuter-Dyson in Gabriel, 1981) meni, da je sposobnost
analitičnega razlikovanja intervalov ključna za nadaljnji glasbeni napredek,
kar se kaže v razvoju naprednejših glasbenih sposobnosti. Oblikovanje za-

17