Page 22 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Razvoj glasbenih spretnosti

vajanje vokalnega dela z upoštevanjem vseh elementov interpretacije, ne le
zadovoljuje potrebo po individualnem izražanju, temveč spodbuja tudi sku-
pinsko muziciranje. Ta aktivnost pomembno vpliva na razvoj temeljnih glas-
benih sposobnosti, kot sta ritmični in melodični posluh, hkrati pa krepi spo-
sobnost estetskega doživljanja glasbe (Denac, 2010; Pesek, 1997; Rojko, 2012;
Sicherl-Kafol, 2015; Slosar, 2007). Slosar (1999, str. 11) predlaga, naj pedagoški
proces glasbene umetnosti v predšolskem in prvem vzgojno-izobraževal-
nem obdobju temelji na petju, ki je temelj slovenskega glasbenega izročila.
Le tako bomo s petjem razvijali, kot piše Slosar (1999, str. 11), trajno ljubezen
do pevske kulture in našega pevskega izročila, zaznavanje in vrednotenje do-
živetega petja, zvočno mišljenje ter melodični in ritmični posluh. S petjem
bomo izboljšali tudi našo pevsko in govorno tehniko ter vplivali na pravil-
no in jasno izgovorjavo ter tekoč govor. Nezanemarljiv je vpliv petja tudi na
sposobnost slišanega in zavestnega dojemanja elementov interpretacije ter
njihove uporabe za oblikovanje doživete interpretacije pesmi, s čimer se obli-
kujejo tudi čut za estetiko, glasbeni vrednostni sistem, glasbeni besednjak
ter sposobnost poglobitve v glasbene vsebine in orientacije ter vrednotenje
slikovnih in grafičnih zapisov melodije. Nenazadnje pa s petjem spodbujamo
tudi ustvarjalnost, predvsem z vidika interpretacije zapete pesmi, izmišljanja
melodije, besedila ali obojega, dopolnjevanja ali spreminjanja melodije.
Tudi Albinca Pesek (1997, str. 147) piše, da je izvajanje glasbene dejavnosti,
kot je petje, enako pomembno kot poslušanje glasbe in ples. Otroci začnejo
svojo sposobnost petja razvijati že ob rojstvu. Veliko njihovih zvokov, vključ-
no z jokom, ima glasbeni element, saj vključujejo ritmične tone različnih višin
in jakosti. Te zgodnje vokalizacije so temelj za razvoj petja in govora. Med
odraščanjem otroci postopoma pridobivajo nadzor nad svojim glasom in
eksperimentirajo z njim. Tudi drugi avtorji (Denac, 2010; Oblak, 2007; Pesek,
1997; Sicherl-Kafol, 2001b; Slosar, 1995b) pišejo o tem, da se razvoj petja začne
z opazovanjem in s poslušanjem odraslih. Pomembno je, da je pesem v živ-
ljenju otrok prisotna v vsakdanjem življenju kot nekaj samoumevnega, da z
otroki pojemo zelo izrazno in čutno, z natančnimi tonskimi višinami in brez-
hibnim ritmom, s čisto dikcijo, pravilnim dihanjem in pevsko držo. Otroke uči-
mo peti z zgledom, moramo jim pokazati, da nas petje zanima in da ob tem
uživamo, kar bo zagotovo vplivalo na njihov odnos do petja.
V predšolskem obdobju začenjamo z izbiranjem pesmi, ki imajo manjši
tonski obseg, in jih prilagajamo otrokovemu naravnemu pevskemu obsegu.
Postopoma širimo tonski obseg na šest tonov in eno oktavo. Na začetku upo-
rabljamo pesmi s tremi, štirimi in petimi toni. Središče otrokovega glasovne-
ga obsega je na enočrtanem tonu »g«, čeprav se lahko to razlikuje od otroka

22