Page 23 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Petje

do otroka. Pomembno je, da pesem pojemo v zapisani intonaciji in da si pred
vsakim petjem damo intonacijo. Seveda pa moramo izbirati take pesmi, ki
izražajo različna razpoloženja in imajo estetsko vrednost, v katerih se besede,
melodični in ritmični vzorci ponavljajo. Besedila pesmi morajo biti razumljiva
in taka, da si jih otroci hitro zapomnijo. Repertoar pesmi lahko razširimo z
novimi, kratkimi pesmimi različnih razpoloženj in tem, predvsem pa izbira-
mo take pesmi, ki so za otroke zanimive in jih lahko razumejo. Take pesmi,
ki imajo ponavljajoče se dele, pa so zelo primerne tudi za urjenje intonacije.
Otroci morajo prvič doživeti pesem kot celoto in usvajanje le-te v zgodnjem
otroštvu, od drugega do sedmega leta starosti, mora biti celostno (Denac,
2010; Pesek, 1997).
Večina dveletnikov začne spontano peti. Odrasli bi morali pri otrocih take
poskuse petja spodbujati in odobravati. Pesmice, ki jih izvajamo pri tej sta-
rosti otrok, pa naj ne bi vključevale harmonskih spremljav, saj lahko te otroke
zmedejo. Na tej stopnji otrokovega razvoja naj bi bil pevski repertoar za njih
preprost. Večina tri- in štiriletnih otrok že spontano ter precej intonančno čis-
to prepevajo bodisi v parih bodisi v manjših skupinah, sposobni pa so peti
tudi sami. Nekateri morda še zaostajajo pri petju v skupini ali pojejo drugačne
besede. Starši in vzgojitelji bi morali otrokom vedno zagotoviti priložnost za
petje, vendar jih ne bi smeli siliti k temu. Otroci tudi radi prepevajo pesmi, ki
so jih ustvarili sami. Večino pesmi je mogoče spremljati z enostavnimi hor-
monskimi spremljavami s klavirjem, kitaro ali ritmično z drugimi manjšimi
instrumenti. Pet- in šestletni otroci že znajo prepoznati ter zapeti raznoliko
zbirko pesmi, se zelo zabavajo v ustvarjanju pesmi, ki se nanašajo na vsako-
dnevne dogodke, in začenjajo razvijati sposobnost kritičnega ocenjevanja
svojega petja ter petja starejših. Na tej stopnji razvoja zelo uživajo v izvajanju
izštevank in sodelovanju v glasbenih didaktičnih igrah, kjer aktivno sodeluje-
jo (Pesek, 1997).
Slosar (1999, str. 11) piše, da pravilno petje ni nekaj, kar nam bi bilo naravno
dano, ampak je spretnost, ki se je moramo naučiti. Kultivirano petje zahteva
sproščeno telo, pravilno pevsko dihanje in pevsko oporo ter jasno izgovarja-
nje glasov, zlogov in besed. Za sprostitev telesnih mišic, mišic grla, vratu in
obraza obstajajo posebne vaje, ki jih moramo prilagajati otrokovemu razvoju.
Otroke je treba spodbujati, da med petjem ohranjajo sproščeno držo obraza,
ki vključuje rahlo odprta usta (zgornja ustnica ne pokriva zob). Takšna drža
obraza in njegove mimike pozitivno vpliva na kvaliteto glasu, intonacijo, jas-
nost izgovorjave ter splošno počutje.

23