Page 24 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Razvoj glasbenih spretnosti

3.2 Igranje na glasbila
Z igranjem na glasbila se otrok razvija na kognitivnem, afektivnem in psi-
homotoričnem področju glasbe. Omogoča mu razvijanje glasbene ustvar-
jalnosti, improviziranje z glasbili in domišljijski svet (Pesek, 1997). Glasbila v
glasbene dejavnosti uvajamo postopno in sistematično. Pri tem upoštevamo
naslednje kriterije: splošni kriterij, namen ter razvojno primernost in učne
potrebe (Borota, 2013, str. 94). Z igranjem na ritmična in melodična glasbila
otrok razvija melodični ter ritmični posluh, drobno motoriko, pravilno izva-
jalsko tehniko, skupinsko muzicira, samostojno izbira glasbila pri oblikovanju
zvočnih vsebin in predstav, eksperimentira z zvokom, izvaja ritmični in me-
lodični ostinato ter odmev, izvaja spremljave na osnovi mere, ritma pesmi in
ostinatnega motiva ter večglasne ritmične spremljave, reproducira in ustvarja
ritmične ter melodične motive (Denac, 2010, str. 58), igra poudarjene in nepo-
udarjene dobe, dinamične spremembe, dodaja zvočne efekte za spremljanje
pesmi (Pesek, 1997, str. 151), izvaja eno- in dvoglasen bordun, spremljavo po
slikovnem/notnem zapisu ali ob glasbenem posnetku (Borota, 2013, str. 100).
Elementarna tehnika igranja na glasbila otroku omogoča poustvarjalno
igranje na glasbila. Dejavnosti igranja na glasbila so povezane z igranjem
spremljave k peti pesmi in ritmični izreki. Otrok lahko spremlja in igra na
lastna/telesna glasbila, ritmična in melodična glasbila Orffovega instrumen-
tarija, otroška ljudska glasbila in zvočila, improvizirana glasbila, klasična glas-
bila in na glasbila percussion plus (Borota, 2013).
Z izbiro različnih glasbil otroku omogočamo, da s poustvarjanjem ponazar-
ja razlike v glasbenem izražanju in razvija občutljivost na zvoke. Z igranjem
na glasbila izpolnjuje tehniko igranja na glasbila, razvija spretnost, zvočnost,
ritmično koordinacijo in igro (Denac, 2010).

24