Page 25 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

4

4 Ljudska pesem

Narodna pesem je naša pristna, ne zlagana podoba.
Poznati jo moramo. Vsak narod mora poznati samega sebe,
če hoče ohraniti svojo prvobitnost.
Kunaver, (1984, str. 5)

Besedna zveza ljudska pesem kot strokovni izraz je na Slovenskem prišla v
rabo po drugi svetovni vojni namesto starejšega izraza narodna pesem. V
slovenskem jeziku se samostalnik pesem pojavlja v zvezi z glagolom peti.
Slovenci smo ljudske pesmi peli že davno prej, preden je prvi slovenski pe-
snik zapisal svoje misli in čustva v obliki verzov ter jih objavil v tisku. Ljudska
pesem ni utihnila ob nastanku umetne poezije, ki se ne poje. V ljudski pesmi
pa je melodija nepogrešljiva sestavina (Kumer, 1996, str. 9). Mira Omerzel Ter-
lep (1984, str. 4) navaja, da se ljudska glasba od umetne razlikuje v načinu
izražanja, v jeziku, ki je poln tipičnih okrasnih pridevnikov in prispodob, v me-
lodičnem in harmonskem izrazu, ki je velikokrat v nasprotju s »šolsko« klasič-
no harmonijo, v nenavadnem križanju glasov, v mnogokrat značilno ozkem
tonskem obsegu, v značilnem svobodnem ritmu in načinu petja. Vodušek
(2003, str. 37) ljudsko pesem označuje s temi besedami: »Pojem ljudske pesmi
naj po našem mnenju obsega vse ustaljenejše spontane glasbeno-vokalne
pojave, celo tudi vriskanje, ki je različno v posameznih pokrajinah in večkrat
tudi ne nastopa samo zase, temveč je ritmična sestavina pesmi (ponekod
na Štajerskem) ali pa njeno normalno dopolnilo (v Reziji).« Ljudska pesem
obsega vse pesniške izraze, ki so razširjeni med različnimi družbenimi sku-
pinami in za katere je značilna predvsem spontana, nezavedno premišljena,
nešolana in improvizacijska narava tako pri samem ustvarjanju kot tudi pri
prenašanju ter širjenju, v nasprotju z razmeroma zavedno, organizirano, šola-

25