Page 27 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Ljudska pesem z melodijo

mično govorjene. Med slednje spadajo zlasti izštevalnice, šale, igriva rimana
besedila, enokitične zmerljivke otrok drug drugemu ali posmehljivke osebam
na račun imena, starosti, drugih lastnosti. Govorjene so tudi razne nepristne,
ponarejene večerne molitvice, šale o svetnikih in besedila, v katerih se vrstijo
vprašanja in odgovori. Vodušek (2003, str. 37) meni, da je pod pojmom sloven-
ska ljudska pesem poleg péte pesmi zajeto tudi tisto, kar se nikdar ne poje in
se ne podaja na poseben, recitativni način kot npr. jurjevske obhodne pesmi
otrok. Med samo govorjene pesmi spada predvsem del otroškega izročila, ki
ohranja ali izrazit ritmičen element (izštevalnice) ali metrično, z rimami veza-
na besedila, kot so novoletne kolede, voščila ob tepežkanju – šapanju, igre v
verzih, zbadljiva besedila, oponašanja živalskih in drugih glasov … Sem za-
jame tudi ljudsko ritmizirano prozo, kot se kaže v zagovorih, starih ljudskih
molitvah, ženitnih pismih, nekaterih šegah … Poleg teh pesemskih stvaritev
brez petja pa med ljudske pesmi uvršča tudi tradicionalne pojave, ki nimajo
pesemskih prvin v samem besedilu, so pa praviloma združeni s petjem (pas-
tirski klici, ulični klici prodajalcev …).

4.1 Ljudska pesem z melodijo
Ljudska pesem z melodijo predstavlja bistveni element kulturnega izraza v
kontekstu etnomuzikologije. Raziskovanje teh pesmi zaznava njihovo kom-
pleksnost in raznolikost, poglobljeno pa se osredotoča na analizo melodič-
nih struktur ter njihovo vpetost v specifične kulturne in družbene kontekste.
Melodične značilnosti ljudske pesmi so ključnega pomena pri razumevanju
glasbenega izraza posamezne skupnosti, saj odražajo njihove vrednote, tra-
dicije in splošni duh. Hkrati pa se skozi čas in prostor kažejo evolucijski vzorci
melodičnih elementov, kar odpira široko polje raziskovanja, usmerjenega v
preučevanje dinamike glasbenega izraza v različnih kulturnih okvirih.
Poleg tega je treba upoštevati vlogo melodičnih vzorcev v kontekstu pre-
nosa in ohranjanja ljudske pesmi. Melodija igra ključno vlogo pri prenašanju
pesmi iz roda v rod, saj se skozi ustno izročilo ohranja njen značilni glasbeni
izraz. Analiza melodičnih struktur ljudske pesmi lahko razkriva načine, kako
se te pesmi prilagajajo in spreminjajo v različnih družbenih kontekstih, pri
čemer se ohranja njihova temeljna identiteta, hkrati pa omogoča inovacije in
prilagoditve, ki so odraz spreminjajočih se kulturnih okoliščin.
Znanstveno razumevanje ljudske pesmi z melodijo zahteva integracijo et-
nomuzikoloških metod, ki omogočajo sistematično analizo melodičnih struk-
tur v povezavi s kulturnim kontekstom in zgodovinskim razvojem. Raziskova-
nje ljudske pesmi z melodijo tako prinaša vpogled v kompleksno in raznoliko

27