Page 122 - Učilnica za življenje

Marina Volk in Mara Cotič

zvoj posameznikovih intelektualnih sposobnosti na področju logičnega skle-
panja, prostorskih predstav, analize, abstraktnega mišljenja ipd. (Akinmola,
2014), ki so podlaga za uspešno reševanje problemov. Podobno se tudi nara-
voslovna kompetenca nanaša na sposobnost uporabe pridobljenega znanja
in metodologije, med drugim opazovanja in eksperimentiranja, pri čemer je
poudarek na razumevanju sprememb, ki jih povzroča človekova dejavnost,
in odgovornosti posameznega državljana za te spremembe na podlagi lo-
gičnega sklepanja in kritičnega razmišljanja (Priporočilo Sveta z dne 22. maja
2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018/C 189/01) 2018).
Z medpredmetnim povezovanjem matematike in naravoslovja v osnovni šoli
lahko pri učencih postopoma razvijamo tudi kompetence za trajnostnost, ki
jih Evropski okvir kompetenc za trajnostnost (v nadaljevanju GreenComp)
opredeli kot opolnomočenje učečih se, da ponotranjijo »vrednote trajno-
stnosti in sprejmejo kompleksne sisteme, da lahko ukrepajo za obnovo in
ohranjanje zdravja ekosistemov ter okrepitev pravičnosti ali zahtevajo tako
ukrepanje, s čimer se ustvarjajo zamišljanja za trajnostne prihodnosti«, pri
čemer je poudarek na tem, da jo začnejo otroci razvijati že v zgodnjem otro-
štvu(ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo,2023,str.12),dabilahkokotodrasli
živeli v skladu z njo.

Medpredmetno povezovanje
Medpredmetni pristop poučevanja učencem omogoča pridobivanje znanja,
razvijanje socialnih spretnosti in učenja preko osmišljenih dejavnosti, ki pre-
čijo predmete (Drake in Burns, 2004). Pristop medpredmetnega povezova-
nja z dogovorjenim povezovalnim elementom oz. elementi poveže samo-
stojne predmete, ki uresničijo skupen, v naprej določen učni cilj (Pavlič Šker-
janc, 2010). Cilj povezovanja med predmeti je po Strmčniku (2003 v Blažič idr.,
2003) premagovanje meja med učnimi predmeti, »zavestno vzpostavljanje
zveze med sorodnimi učnimi vsebinami znotraj enega učnega predmeta ali
med več predmeti, da bi dosegli čim bolj enotne ali celostne izobraževalne
učinke, ki bi omogočali učencem nadpredmetno razumevanje sveta« (Blažič
idr.,2003, str.233).
Različni raziskovalci didaktičnega pristopa medpredmetnega poučevanja
(npr. Lake, 1994; Boix Mansilla in Dawes Duraising, 2007; Fogarty, 2009; Pavlič
Škerjanc, 2010) različno razdelijo povezave med predmeti, in sicer od najeno-
stavnejših povezav,ki sezgodijo znotrajenegapredmeta,do najzahtevnejših
povezav, t. i. nadpredmetnih, ki nimajo temeljev v posameznih disciplinah
(Volk, 2017), kot je npr. razvoj kompetenc za trajnostnost. Pri medpredme-
tnem poučevanju in učenju združimo informacije, podatke, tehnike, orodja,

122