Page 124 - Učilnica za življenje

Marina Volk in Mara Cotič

predmetnem učenju, saj je le-to sestavljeno iz kombinacije disciplin, uče-
nja iz različnih virov ter povezovanja različnih konceptov in obenem fleksi-
bilno razporejeno ter organizirano. Sposobnosti videnja povezav, reševanja
problemov z vidika različnih perspektiv in vključevanja informacij z različnih
področij so bistvene sposobnosti za življenje v dobi hitrih sprememb (Lake,
1994).
Leta 2003 so v raziskavi PISA ocenjevali sposobnosti in veščine 15-letnikov
za reševanje problemov ter tako »prvič omogočili neposredno preverjanje
življenjskih kompetenc, pridobljenih z različnih področij učnega načrta« (Re-
pež in Drobnič Vidic, 2008, str. 6). Po analizi dobljenih podatkov so ugotovili,
da v državah OECD le približno 18  učencev dosega najvišjo raven reševanja
medpredmetno zastavljenih problemov. Ti učenci analizirajo situacije, kažejo
sposobnost razmišljanja o problemu, uporabe informacij, ki jih lahko najdejo,
sistematično se lotijo reševanja in izpeljejo rešitev problema. To so učenci, ki
se bodo praviloma znašli v življenju in svetu, ki se hitro spreminja, v naspro-
tju s 17  učencev, ki so padli pod prvo raven znanja, ali s 30  učencev, ki
so dosegli prvo raven, ki je opredeljena kot reševanje preprostih problemov
(Repež in Drobnič Vidic, 2008).
Medpredmetno povezovanje ni zanikanje predmetnosti, temveč njena
kvalitetna nadgradnja. Ko učitelji oblikujejo medpredmetne učne sklope,
morajo upoštevati cilje in standarde znanj posameznih predmetnih področij,
da ne rušijo zakonitosti didaktike posameznega predmeta (Pavlič Škerjanc,
2010).

Medpredmetno povezovanje matematike in naravoslovja v 5. razredu
Učni proces medpredmetnega povezovanja je usmerjen v aktivno vlogo
učenca in mu omogoča doseganje razumevanja, spodbuja sklepanje, ana-
liziranje in utemeljevanje ter multidisciplinarno reševanje problemov. Zna-
nje, ki ga učenci pridobijo z medpredmetnim učenjem, je celostnejše in traj-
nejše kot znanje, izgrajeno na podlagi posameznih predmetov (Buljubašić-
Kuzmanović, 2014; Ivanitskaya idr., 2002).
Haylock in Thangata (2007) medpredmetne povezave z matematiko raz-
lagata na tri načine. Prvič, matematiko oz. matematične spretnosti in zna-
nja, ki jih učenci pridobijo pri matematiki, uporabijo pri drugih šolskih pred-
metih, kar pomeni, da imajo matematični koncepti in znanja vlogo podpor-
nega predmeta (npr. risanje grafov in merjenje temperature pri predmetu
spoznavanje okolja ali družba). Drugič, znanja s področij drugih šolskih pred-
metov lahko smiselno uvedemo v obravnavane matematične koncepte, kar
pomeni, da imajo matematični koncepti nosilno vlogo. Tretjič, matematika se

124