Page 123 - Učilnica za življenje

Medpredmetno povezovanje matematike in naravoslovja v petem razredu

perspektive, koncepte in teorije dveh ali več predmetov za razlago pojavov,
reševanje problemov na način, ki ne bi bil mogoč skozi pogled ali z védenjem
ene same discipline (Boix Mansilla, 2010).
Vesna Buljubašić-Kuzmanović (2014) povzema vidike predmetnega, med-
predmetnega in nadpredmetnega poučevanja skozi tri vrste rezultatov uče-
nja, in sicer: »znati«, »storiti« in »biti«. »Znati« se nanaša na rezultate učenja
znotraj posameznih predmetov, »storiti« se nanaša na rezultate, ki jih do-
sežemo pri povezovanju predmetov, »biti« pa na stanja po poučevanju, ki
preseže predmetno ločevanje. Na vrhu piramide bi morali biti rezultati trans-
disciplinarnega učenja, kot so npr. biti strpen, odgovoren, toleranten ... Na
sredino piramide so postavljene meddisciplinarne veščine in spretnosti ter
znanja, ki se nanašajo na kritično mišljenje, reševanje problemov, uporabo
tehnologije, učinkovito komunikacijo ipd. Na dno piramide so postavljena
predmetna znanja. Poučevanje, ki temelji na povezovanju in koherentnosti,
tako poteka od dna piramide proti vrhu (zakaj so potrebna določena znanja)
in obratno, od vrha piramide navzdol (kakšne osebe naj postanejo učenci)
(Volk, 2017). Iz zapisanega sledi, da medpredmetno poučevanje od učitelja ne
zahteva le sprememb pri ustaljenem načinu poučevanja, ampak tudi več so-
delovanja s sodelavci pri oblikovanju skupnih učnih ciljev, razvijanju in uskla-
jevanju učnih dosežkov ter uporabi ustreznih spremenjenih metod preverja-
nja in ocenjevanja znanja (Volk, 2017).
Pri načrtovanju medpredmetnega poučevanja je najustreznejše procesno-
ciljno načrtovanje. Procesna znanja so tista znanja, veščine in procesi, s po-
močjo katerih lahko prihajamo do vsebinskih znanj, slednja pa tudi nadgra-
jujemo ter uporabljamo: gre za primerjanje, sklepanje, abstrakcijo, raziskova-
nje, analizo, delo z različnimi viri in pripomočki ... Učenci ob vsebinah, katerih
obvladovanje izkazujejo s pomočjo procesov, razvijajo zmožnosti medpred-
metnega povezovanja in uporabe znanja v novih situacijah (Rutar Ilc, 2003).
Pri ponavljajoči se izpostavljenosti medpredmetnemu načinu poučevanja
učenci razvijajo več naprednih epistemoloških prepričanj, izboljšujejo spo-
sobnost kritičnega mišljenja in razumevanja odnosov med perspektivami,
ki izhajajo iz različnih predmetnih področij, ter hkrati pridobivajo zmožnost
uporabe pridobljenega znanja pri vsaki disciplini (Ivanitskaya idr., 2002).
Povezovanje disciplin nadgrajuje sodobne teorije poučevanja in učenja
(konstruktivizem, izkustveno učenje, aktivno učenje ipd.) ter učenca posta-
vlja v vlogo aktivnega graditelja svojega znanja in vedenja (Volk, 2017). Ve-
sna Buljubašić-Kuzmanović (2014) priporoča, naj bosta medpredmetno po-
učevanje in učenje usmerjena k procesu ter delovanju, ne le k rezultatom. S
tem se razvija nova kultura vseživljenjskega učenja, ki ima podstat v med-

123