Page 52 - Učilnica za življenje
P. 52

PetraFurlaninNinaKrmac


                    Dejavnosti v zunanjih učnih okoljih lahko izvajajo strokovnjaki, zaposleni
                  v različnih ustanovah, ki se ukvarjajo s poukom na prostem (v Sloveniji npr.
                  Center šolskih in obšolskih dejavnosti, gozdni vrtci, botanični vrtovi ipd.)
                  (Fuller idr., 2016; Skribe Dimec, 2014), ali zaposleni v vrtcih. Raziskave kažejo,
                  da morajo imeti strokovni delavci najprej sami radi naravo, da bodo nato
                  tudi z otroki z veseljem izvajali dejavnosti v različnih naravnih učnih okoljih
                  (Dowdell idr., 2011). Pri načrtovanju in izvedbi take oblike dela imajo namreč
                  zelo zahtevno vlogo. Imeti morajo veliko znanja in organizacijske sposob-
                  nosti (Tuuling idr., 2019), vodstvo pa jih mora pri tem spodbujati in jih pod-
                  pirati (tudi s finančnega vidika, npr. za zagotovitev ustreznih pripomočkov)
                  (McClintic in Petty, 2015). Med izvedbo dejavnosti morajo otroke spodbujati
                  pri raziskovanju in jih motivirati za delo (predvsem tiste, ki takega načina niso
                  navajeni) (Vartiainen idr., 2018).
                    Poleg vsega omenjenega morajo poskrbeti še za varnost, sprva pri načr-
                  tovanju: z vidika možnosti nepredvidljivih vremenskih razmer, nevarnega te-
                  rena, prisotnosti za človeka nevarnih rastlin in živali, alergij otrok, npr. na cve-
                  tni prah, in druge zdravstvene posebnosti ipd. (McClintic in Petty, 2015).
                    Posebno pozornost z vidika skrbi za varnost je treba nameniti tudi med
                  samo izvedbo dejavnosti. Lehte Tuuling idr. (2019) izpostavljajo potrebo
                  po jasno določenih pravilih obnašanja in stalnem nadzoru otrok med de-
                  javnostmi na prostem. Kellie Dowdell idr. (2011) pravijo, da mora vzgojitelj
                  skrbno spremljati skupinsko dinamiko in preprečevati tveganja, ki bi lahko
                  izhajala iz interakcij med otroki. Biti morajo tudi ustrezno opremljeni, npr.
                  s torbo za prvo pomoč, ter znati hitro in učinkovito ukrepati v primeru po-
                  škodbe (McClintic in Petty, 2015).
                    Vse navedeno je za strokovne delavce zelo velik zalogaj. Raziskave kažejo
                  na pomanjkanje kompetenc strokovnih delavcev za načrtovanje in izvedbo
                  dejavnosti spredšolskimi otroki vnaravnih učnih okoljih (Harris,2017;McClin-
                  tic in Petty, 2015). Frances Harris (2017) izpostavlja, da strokovni delavci po-
                  gostonimajodovoljspecifičnega znanja oskrbi za varnostnaprostem in
                  pravilni uporabi naravnih virov za učenje, kar omejuje njihovo sposobnost
                  učinkovitega izvajanja dejavnosti na prostem. Vicky Hill (2018) ter Kiviranta
                  idr. (2023) izpostavljajo potrebo po dodatnem usposabljanju in podpori stro-
                  kovnim delavcem, ki bi izboljšala njihove organizacijske zmožnosti izvajanja
                  varnih in učinkovitih dejavnosti v zunanjih učnih okoljih.

                  Namen in cilj raziskave
                  Pri načrtovanju dejavnosti za predšolske otroke je treba upoštevati dejstvo,
                  da je naravno učno okolje zanje najboljša izbira. Pozitivno vpliva na njihov


                  52
   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57