Page 47 - Učilnica za življenje
P. 47

Vpliv izkustvenega učenja na znanje in odnos do deževnikov ter komposta pri prvošolcih


             šnja opazovanja in skrbi za živali najboljši način za odpravljanje predsodkov.
             S tem se strinja tudi Tomažič (2011), ki ugotavlja, da je neposredna izkušnja
             z živaljo povezana z manjšo stopnjo strahu in gnusa do njih. Tudi naša razis-
             kava je pokazala, da lahko stik z živalmi pripomore k ustvarjanju pozitivnega
             odnosa do njih, kar se je zgodilo v skupini, v kateri je potekal izkustveni pouk.
               Zanimalo nas je tudi, kako so se napačne predstave v povezavi z deževni-
             kom in s kompostiranjem spremenile v obeh skupinah prvošolcev. Preizkus
             znanja pred izvedbo dejavnosti je pokazal, da je bila večina učencev tako v
             kontrolni kot v eksperimentalni skupini prepričanih, da ima kompost vonj
             po hrani oz. po gnilem. Po izvedenem frontalnem pouku se je delež zmo-
             tnih prepričanj zmanjšal, a ne za toliko, kolikor se je zmanjšal po izvedenem
             izkustvenem pouku. V nadaljevanju smo poizvedovali tudi, kako je z zmo-
             tnima prepričanjema, da je deževnik nevaren za človeka in da se deževnik
             premika z majhnimi nogami. Analize vprašalnikov kažejo, da so se napačne
             predstave v eksperimentalni skupini po izvedenem izkustvenem pouku celo
             odpravile. Zaključimo lahko, da je za zmanjševanje napačnih predstav učin-
             kovitejši izkustveni pouk, kar se sklada z ugotovitvami Battellija (2014), ki v
             svojem delu pravi, da se naivne, nepopolne oz. napačne predstave v naravo-
             slovju pogosto tako močno zasidrane, da jih je s tradicionalnimi strategijami
             poučevanja težko spremeniti.

             Sklep
             V raziskavi smo prišli do spoznanja, da so učenci po izkustveno zasnovanem
             pouku, ki se osredotoča na raziskovanje in aktivnost otrok, na uporabo več
             čutil pri učenju ter s tem tudi na vzbujanje prijetnih občutkov in čustev, bolje
             napredovali v znanju, izboljšali svoj odnos do živali in se znebili predsodkov
             ter napačnih predstav za razliko od prvošolcev, ki so bili deležni frontalnega
             pouka.

                  Opomba
                  Poglavje deloma temelji na neobjavljenem magistrskem delu Anje Cijan Vpliv
                  izkustvenegaučenjanaznanjeinodnosdodeževnikovinkompostapriprvošolcih
                  (2023).

                  Literatura
                  Batistič Zorec, M. (2002). Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika, 53(3), 24–43.
                  Battelli, C. (2014). Učiteljeva skrb za ustrezno razvijanje naravoslovnih pojmo-
                     vanj. V S. Mršnik in N. Novak (ur.), Posodobitvepoukavosnovnošolskipraksi,
                     Spoznavanje okolja: naravoslovje in tehnika (str. 55–59). Zavod Republike
                     Slovenijezašolstvo.


                                                                             47
   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52