Page 76 - Učilnica za življenje

Nataša Dolenc in Nastja Cotič

podlagi ugotovitev svoje raziskave kot prednosti izpostavili trajno učenje, iz-
kustveno učenje ter učenje v naravnem okolju; udeleženci, ki so zagovarjali
trajno učenje in učenje z izkušnjo, so večinoma navedli, da se otroci pri uče-
nju na prostem počutijo svobodnejše in imajo možnost neposredno upora-
biti svoje znanje v praksi. Tudi Margaret M. Davies (1996) je zapisala, da se
otroci čutijo mnogo svobodnejše pri zunanji igri in učenju na prostem.
Iz preglednice 3 lahko razberemo, da študenti pri učenju na prostem za-
znavajo tudi ovire pri izvedbi, zaradi katerih se ne bi odločili za ta pristop. Več
kot polovica sodelujočih (51,17) je kot razlog navedlo neugodne vremenske
razmere in alergije otrok. Četrtina jih je izpostavila nevarnost strupenih živali
in rastlin (23,26) ter nekaj manj kot petina neprimerno okolje (18,60), mo-
teče dejavnike (18,60) in poškodbe (16,28). V manjšem deležu so mnenja,
da ovire predstavljajo tudi večja odgovornost, nestrinjanje staršev ter zah-
tevno načrtovanje in organizacija učenja na prostem. Dva študenta (4,65)
težave vidita tudi v pomanjkanju osebja, dva (4,65) pa menita, da ni ovir
za izvajanje učenja na prostem. Rezultati so skladni z ugotovitvami drugih
raziskav (Erdem, 2018; Tanik Önal in Ezberci Çevik, 2022). Vzgojitelji so v razis-
kavi, ki jo je opravila Devrim Erdem (2018), kot ovire pri učenju na prostem
navedli vreme, težave s kontroliranjem otrok, neustrezne pogoje za delo, bo-
lezni, ki jih lahko otroci dobijo zaradi neprimernega vremena, ter poškodbe.
V raziskavi, ki so jo opravili Lehte Tuuling idr. (2018), so na podlagi intervjujev
učiteljev ugotovili, da je dejavnik, ki najpogosteje omejuje tovrstno učenje,
slabo vreme, sledili so pomanjkanje ločenih prostorov za izvajanje različnih
dejavnosti na prostem ter hrup, promet in prisotnost drugih otrok na dvori-
šču, ki so odvračali pozornost otrok in oteževali učinkovito izvajanje dejav-
nosti učenja na prostem. Nagihan Tanik Önal in Ebru Ezberci Çevik (2022) sta
iz raziskave z vzgojiteljitudipovzeli nekajovir, skaterimisevzgojitelji soo-
čajo pri učenju na prostem. Rezultati so pokazali, da se vzgojitelji ne odlo-
čajo za poučevanje na prostem, ker imajo težave z nadzorom in zagotavlja-
njem varnosti otrok, kar je po njihovem mnenju zelo zahtevno. Poleg tega je
povezano z določenimi stroški, ki si jih ne morejo privoščiti. Breme jim pred-
stavljajo tudi postopki pridobivanja dovoljenj, predvsem s strani staršev. Do
podobnih ugotovitev so prišli tudi Nurul H. M. Ghazali idr. (2023) ter Selda Ata
Doğan in Menekşe Boz (2019).
Sledilo je vprašanje, s katerim smo preverjali, ali so študenti predšolske
vzgojevokvirupraktičnegausposabljanjažeimeliizkušnjezučenjemnapro-
stem. Več kot polovica (55,81) jih je bilo tekom svoje prakse v vrtcu deležnih
učenja na prostem. V preglednicah 4 in 5 so prikazana področja kurikula in
vsebine, ki so jih realizirali z njim.

76