Page 85 - Samomorilno vedenje mladostnikov
P. 85

Sodelovanje s starši



              Ker gre za pomembne vsebine mladostnikovega (duševnega) zdravja, se je o duševni stiski
              pomembno pogovoriti tudi s starši. Pred tem se pogovorite z mladostnikom, saj ne želite
              izgubiti njegovega zaupanja. Skupaj naredita načrt, kako to izvesti. Če mladostnik pogovor
              s starši zavrača, je pomembno slišati, kaj ga skrbi. Ugotovite lahko, ali so se o tem doma že
              pogovarjali ter kakšne so bile vsebine pogovorov. Namen pogovora s starši je tudi ta, da iz-
              postavite pomembnost podpornega domačega okolja, v katerem ima mladostnik dovolj po-
              zornosti, podpore in po potrebi zaščite. Mladostnika lahko povabite, da je pri tem pogovoru
              prisoten, vendar ga v to ne silimo, če ne zmore. Pogovor s starši je dobro izpeljati z nepos-
              redno udeležbo, torej »v živo« (in ne preko telefona). Vsebinsko je pogovor lahko podoben
              kot tisti z mladostnikom; pri tem so v pomoč vprašanja, kot so: »Ali opažate, da je vaš otrok
              v zadnjem obdobju v stiski? Kako opažate, da stisko izraža?« ipd. Če starši spremenjenega
              vedenja in stiske ne omenjajo, je pomembno, da jih v tem delu o tem informirate vi. Tako
              kot za vas je tudi za starše pomembno, da reagirajo mirno (Poštuvan idr., 2024). Starši
              imajo večinoma dve potrebi – da lahko poročajo o svojih čustvih in doživljanju in da dobijo
              smernice, svetovanje, kako se spoprijemati s situacijo in pomagati otroku. Bodite odprti,
              prisluhnite jim in poskušajte prepoznati njihova čustva (nemoč, obtoževanje, krivda) (Pelc
              idr., 2023). Komunikacija naj ne poteka v smeri kritiziranja mladostnika ali nakazovanja na
              njegovo pretiravanje oz. iskanje pozornosti. O mladostniku se pogovarjate celostno (in ne
              le o njegovem vedenju), npr. kje so njegovi viri moči (močna področja, ki ga lahko podprejo)
              in kaj mu predstavlja oviro (Poštuvan idr., 2024).

              Če se mladostnik ni pripravljen vključiti v strokovno pomoč in zavrača možnost, da o tem
              pove staršem, boste morda v etični dilemi, kaj narediti. Na eni strani si želite ohraniti (mor-
              da celo na novo) vzpostavljen in zaupen odnos z mladostnikom, na drugi strani imate obve-
              zo, da starše seznanite s tem. Morda se boste spraševali tudi, s čem točno seznaniti starše
              (Poštuvan idr., 2024).

              V pomoč nam je lahko načelo zaupnosti. Ta vključuje obvezo strokovnih delavcev k poklicni
              molčečnosti, zavezo, da zasebnih in osebnih podatkov o mladostnikih (starših) ne razkri-
              vamo brez njihove privolitve. Gre za (moralno in pravno) dolžnost strokovnjaka, pri čemer
              pa obstajajo izjemne situacije, ko je kršitev zaupnosti nujna (Poštuvan idr., 2023). Od na-
              čela zaupnosti pa je treba odstopiti, ko je ogroženo življenje mladostnika, ko je ogroženo
              življenje druge osebe, ko se izvaja nasilje / zloraba mladostnika, ko je le-ta vpleten v po-
              sedovanje drog. Načelo zaupnosti ni več zavezujoče tudi v primerih, ko obstaja utemeljena
              verjetnost povzročitve večje družbene in materialne škode in s tem povezane splošne ne-
              varnosti. V teh primerih se obrnite na starše mladostnika in ravnatelja šole, poskrbite, da
              v opisanih okoliščinah ne delujete sami in ne obljubljate mladostnika, da boste ohranjali
              skrivnost(i), ki jih morate sporočiti pristojnim osebam in institucijam (ZRSŠ, 2024). Tudi če
              se znajdemo v kakšni drugi etični dilemi je dobrodošlo, da ne ostanemo sami. Posvetujte se
              s kolegi, vodstvom, kako bi tak proces najboljše izpeljali (Poštuvan idr., 2024).




                                                   83
   80   81   82   83   84   85   86   87   88   89   90