Page 84 - Samomorilno vedenje mladostnikov

novega vedenja (tudi le s pozornostjo) je ključno za uspeh. Opazite tudi minimalen napre-
dek, na primer, če učenec enkrat prepreči samopoškodbo in uporabi alternativno vedenje.
Raziskujte, kateri notranji dejavniki in okoliščine so mu pri tem pomagali, na primer: »Kako
si uspel zbrati moč za spremembo? Kaj je bilo v tej situaciji drugače?« Dobro je tudi, če mla-
dostnik predmete, s katerimi se samopoškoduje, shranjuje čim dlje od sebe. Vprašajte ga,
kako bi to lahko izvedel (Poštuvan idr., 2024).

5. korak: Krog podpore in napotitev

Mladostniku bo težko drugim povedati o svoji stiski. Kljub temu se dogovorite (ali vsaj po-
skušajte), da tudi drugim iz socialne mreže pove za težave. Lahko mu ponudite pomoč pri
tem in skupaj zgradite krog podpore. O samomorilni ogroženosti moramo spregovoriti s
starši, a za večji občutek varnosti in zaupanja mladostnika se lahko predhodno dogovorite
o tem pogovoru (kaj, kdaj, komu povedati). Dogovorita se tudi za naslednje skupno sreča-
nje in ga tako tudi naprej spremljajte. Mladostnik v samomorilni stiski mora čimprej dobiti
tudi ustrezno strokovno pomoč, zato mu pomagajte poiskati strokovnjake. V šoli je na voljo
svetovalna služba, v okviru zdravstva pa osebni zdravnik (pediater) (Poštuvan, 2020; Poš-
tuvan, 2024). Drugi viri pomoči so navedeni na koncu priročnika v poglavju Pomoč zunanjih
organizacij.

Koraki so v kratkih videoposnetkih predstavljeni tudi v okviru interaktivnega orodja iŽiv,
ki je dostopen na spletni strani zivziv.si prav tako pa lahko do njega dostopate s pomočjo
spodnje QR kode.

Če je oseba res zelo akutno ogrožena (torej neprestano razmišlja o samomoru), je nika-
kor ne puščajte same. Poskušajte jo prepričati, da skupaj poiščeta nujno medicinsko oz.
psihiatrično pomoč. Po Zakonu o duševnem zdravju pa lahko osebo, ki je akutno nevarna
sebi, hospitaliziramo tudi proti njeni volji. V skrajnem primeru torej pokličite na številki
113 in 112 (Poštuvan, 2024).

82