Page 28 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
musica et artes
so slovenski protestanti s Trubarjevimi katekizemskimi pesmimi postopali
podobno kot nemški evangeličani z Luthrovimi verzifikacijami,8 omenjene
pesmi pa so postale katehetično jedro slovenske kancionalistike 16. stoletja,
ki se v zadnjih desetletjih protestantske reformacije v Notranji Avstriji zlasti z
nekaterimi Dalmatinovimi prepesnitvami nemških predlog že počasi in sra-
mežljivo odpoveduje zgolj utilitarni vlogi, ki jo je pesem igrala med slovenski-
mi protestanti.
Tozadevno velja posebej omeniti vsaj pesem Kaj žaluješ, srce moje, ki jo
je Dalmatin po predlogi znamenitega nürnberškega »mojstra pevca« Hansa
Sachsa prepesnil v slovenščino; prvič je bila pod naslovom Ena lepa duhovna
peissen objavljena v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih 1584,
nato pa še v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595).
V nobeni mlajših slovenskih protestantskih pesmaric ni več razvideti
tako jasnega in izrazitega razmerja med besedilom, namenjenim katehezi, in
njegovo pesemsko »podporo« kot v Catechismu 1550, kajti vsi kasnejši sloven-
ski kancionali 16. stoletja so bili res pesmarice v primarnem pomenu besede
in so delovali, kot je značilno za ta slovstveni žanr – kot pomoč pri izvajanju
cerkvene glasbe –, toda razen pri Enih duhovnih peisnih 1563 in nekaterih pri-
ložnostnih izdajah pesemskih besedil se je beseda katekizem v naslovu sloven-
skih protestantskih kancionalov ohranila in do konca 16. stoletja opozarjala
na značilni primat verske kateheze nad glasbeno platjo službe Božje.
Seveda pa s Catechismom 1550 potrebe po celovitem protestantskem kan-
cionalu v slovenskem jeziku še zdaleč niso bile zadovoljene. Tega se je zavedal
tako Trubar, ki je bil tedaj v izgnanstvu na Nemškem, še bolj pa so potrebo po
pesmarici občutili tedaj še ne tako zelo množični, vendar vsak dan številčnejši
spoznavalci nove vere v slovenskih deželah. Zato se je ljubljanski protestantski
krožek, ki ga je vodil podjetni tajnik deželnih stanov Matija Klombner, odlo-
čil, da pripravi kancional. Za osnovo so vzeli Trubarjeve pesmi iz Catechisma
1550 in jim dodali prevode ter prepesnitve nemških predlog. Le-te so poslove-
nili pridigar Jurij Juričič (v kancionalu podpisan s kratico G. I. = Georg Iu-
ritschitsch), mestni svetovalec Lukež Klinc/Cvekelj (L. Z. = Lucas Zweckel),
ki je bil Trubarjev sorodnik, Klombnerjev sin Hans Klombner (H. K.), ver-
jetno tudi Gašper Rokavec (G. R.),9 morda celo Sebastijan Krelj (s prevodom
Luthrove pesmi Das deutsche Patrem) in drugi. Toda Trubar je menil, da pes
mi niso ravno primerne za tisk, zato jih je med svojim bivanjem v Ljubljani
1561. odklonil, Klombner pa se je hudoval: »Gospod Primož noče sprejeti naših
8 Op. cit., 180.
9 Mirko Rupel, Primož Trubar – življenje in delo (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962), 126.
26
so slovenski protestanti s Trubarjevimi katekizemskimi pesmimi postopali
podobno kot nemški evangeličani z Luthrovimi verzifikacijami,8 omenjene
pesmi pa so postale katehetično jedro slovenske kancionalistike 16. stoletja,
ki se v zadnjih desetletjih protestantske reformacije v Notranji Avstriji zlasti z
nekaterimi Dalmatinovimi prepesnitvami nemških predlog že počasi in sra-
mežljivo odpoveduje zgolj utilitarni vlogi, ki jo je pesem igrala med slovenski-
mi protestanti.
Tozadevno velja posebej omeniti vsaj pesem Kaj žaluješ, srce moje, ki jo
je Dalmatin po predlogi znamenitega nürnberškega »mojstra pevca« Hansa
Sachsa prepesnil v slovenščino; prvič je bila pod naslovom Ena lepa duhovna
peissen objavljena v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih 1584,
nato pa še v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595).
V nobeni mlajših slovenskih protestantskih pesmaric ni več razvideti
tako jasnega in izrazitega razmerja med besedilom, namenjenim katehezi, in
njegovo pesemsko »podporo« kot v Catechismu 1550, kajti vsi kasnejši sloven-
ski kancionali 16. stoletja so bili res pesmarice v primarnem pomenu besede
in so delovali, kot je značilno za ta slovstveni žanr – kot pomoč pri izvajanju
cerkvene glasbe –, toda razen pri Enih duhovnih peisnih 1563 in nekaterih pri-
ložnostnih izdajah pesemskih besedil se je beseda katekizem v naslovu sloven-
skih protestantskih kancionalov ohranila in do konca 16. stoletja opozarjala
na značilni primat verske kateheze nad glasbeno platjo službe Božje.
Seveda pa s Catechismom 1550 potrebe po celovitem protestantskem kan-
cionalu v slovenskem jeziku še zdaleč niso bile zadovoljene. Tega se je zavedal
tako Trubar, ki je bil tedaj v izgnanstvu na Nemškem, še bolj pa so potrebo po
pesmarici občutili tedaj še ne tako zelo množični, vendar vsak dan številčnejši
spoznavalci nove vere v slovenskih deželah. Zato se je ljubljanski protestantski
krožek, ki ga je vodil podjetni tajnik deželnih stanov Matija Klombner, odlo-
čil, da pripravi kancional. Za osnovo so vzeli Trubarjeve pesmi iz Catechisma
1550 in jim dodali prevode ter prepesnitve nemških predlog. Le-te so poslove-
nili pridigar Jurij Juričič (v kancionalu podpisan s kratico G. I. = Georg Iu-
ritschitsch), mestni svetovalec Lukež Klinc/Cvekelj (L. Z. = Lucas Zweckel),
ki je bil Trubarjev sorodnik, Klombnerjev sin Hans Klombner (H. K.), ver-
jetno tudi Gašper Rokavec (G. R.),9 morda celo Sebastijan Krelj (s prevodom
Luthrove pesmi Das deutsche Patrem) in drugi. Toda Trubar je menil, da pes
mi niso ravno primerne za tisk, zato jih je med svojim bivanjem v Ljubljani
1561. odklonil, Klombner pa se je hudoval: »Gospod Primož noče sprejeti naših
8 Op. cit., 180.
9 Mirko Rupel, Primož Trubar – življenje in delo (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962), 126.
26
