Page 164 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 164
Mestno prebivalstvo Slovenije
teh ni bilo doma starejših občanov, kar je nedvomno pomemben dejavnik
zviševanja smrtnosti v starostnem razredu 65 let in več. Z izjemo Brezovice
pri Ljubljani, Radeč in Miklavža na Dravskem polju je bila tudi v vseh osta-
lih mestih stopnja smrtnosti mlajših od 65 let nižja od slovenskega povpre-
čja, medtem ko je bila pri slednjih dveh od naštetih treh izjem višja od 3,0.
Dvanajsterici naštetih sledi Murska Sobota, kot prva od srednje veli-
kih mest, kjer je bila stopnja smrtnosti starejših 30,1 in mlajših od 65 let
3,2. Tako je bila tu med vsemi srednje velikimi in velikimi mesti najvišja
stopnja smrtnosti mlajših in hkrati daleč najnižja stopnja smrtnosti starej-
ših. Tako nizka stopnja smrtnosti starejših je vsaj deloma posledica tega, da
je v Murski Soboti le manjša enota rakičanskega doma starejših občanov,
pa še ta je bila odprta šele leta 2010.
Oznake za pol od ostalih srednje velikih mest in vse za velika mesta so
164 osredotočene blizu povprečnih vrednosti, in sicer med 37,0 in 44,9 pri smr-
tnosti starejših ter med 1,8 in 2,7 pri smrtnosti mlajših. Ptuj, Izola, Jeseni-
ce in Trbovlje so srednje velika mesta, kjer so bile stopnje nadpovprečne, a
s sorazmerno majhnimi odstopanji od povprečij. Lahko torej zapišemo, da
je majhnost glavni razlog velikih odstopanj stopenj smrtnosti od povpre-
čja bodisi celotne države bodisi od povprečja za mestna območja. Tudi med
mesti z največjim preseganjem povprečne stopnje umrljivosti mlajših od 65
let so v glavnem sorazmerno majhna naselja. Stopnjo, višjo od 3,5, so imeli
Hrastnik, Šmarje pri Jelšah, Laško, Radlje ob Dravi in Polzela, višjo od 4,0
pa Gornja Radgona, Štore, in Radenci, pri katerih je znašala kar 4,6 umrlih
v starosti pod 65 let na 1.000 prebivalcev te starosti. Kar štiri od teh (Šmar-
je pri Jelšah, Laško, Polzela, Štore) smo našteli že prej, ko smo navajali mes-
ta z najvišjimi stopnjami smrtnosti starejših prebivalcev.
Borovnica, Miren, Cerkno, Naklo in Pivka so naselja, ki so imela vsa
po vrsti stopnjo smrtnosti prebivalcev v starosti od 0 do 64 let nižjo od 1,5.
Pri vseh je bila podpovprečna tudi stopnja smrtnosti starejših prebivalcev
in to tako glede na povprečje mestnih območij kot Slovenije. Tudi pri teh
je vprašanje, če gre za res drugačno smrtnost ali pa zgolj za vpliv naključnih
dejavnikov, saj so to sorazmerno majhna mesta.
Notranje selitve
Za notranje selitve smo v času naše analize razpolagali z zadnjimi podat-
ki za leto 2012, zato smo uporabili te podatke. Iz njih je razvidno, da je bil
obseg notranjih selitev v Sloveniji sorazmerno velik, saj naj bi se selilo 114
od 1.000 moških in 106 od 1.000 žensk. Med mestnimi območji so v tem
pogledu precejšnje razlike. V skupino mestnih območij z bruto selitvami,
manjšimi od sto, so sodila Žiri, Trbovlje, Borovnica, Železniki,Turnišče in
teh ni bilo doma starejših občanov, kar je nedvomno pomemben dejavnik
zviševanja smrtnosti v starostnem razredu 65 let in več. Z izjemo Brezovice
pri Ljubljani, Radeč in Miklavža na Dravskem polju je bila tudi v vseh osta-
lih mestih stopnja smrtnosti mlajših od 65 let nižja od slovenskega povpre-
čja, medtem ko je bila pri slednjih dveh od naštetih treh izjem višja od 3,0.
Dvanajsterici naštetih sledi Murska Sobota, kot prva od srednje veli-
kih mest, kjer je bila stopnja smrtnosti starejših 30,1 in mlajših od 65 let
3,2. Tako je bila tu med vsemi srednje velikimi in velikimi mesti najvišja
stopnja smrtnosti mlajših in hkrati daleč najnižja stopnja smrtnosti starej-
ših. Tako nizka stopnja smrtnosti starejših je vsaj deloma posledica tega, da
je v Murski Soboti le manjša enota rakičanskega doma starejših občanov,
pa še ta je bila odprta šele leta 2010.
Oznake za pol od ostalih srednje velikih mest in vse za velika mesta so
164 osredotočene blizu povprečnih vrednosti, in sicer med 37,0 in 44,9 pri smr-
tnosti starejših ter med 1,8 in 2,7 pri smrtnosti mlajših. Ptuj, Izola, Jeseni-
ce in Trbovlje so srednje velika mesta, kjer so bile stopnje nadpovprečne, a
s sorazmerno majhnimi odstopanji od povprečij. Lahko torej zapišemo, da
je majhnost glavni razlog velikih odstopanj stopenj smrtnosti od povpre-
čja bodisi celotne države bodisi od povprečja za mestna območja. Tudi med
mesti z največjim preseganjem povprečne stopnje umrljivosti mlajših od 65
let so v glavnem sorazmerno majhna naselja. Stopnjo, višjo od 3,5, so imeli
Hrastnik, Šmarje pri Jelšah, Laško, Radlje ob Dravi in Polzela, višjo od 4,0
pa Gornja Radgona, Štore, in Radenci, pri katerih je znašala kar 4,6 umrlih
v starosti pod 65 let na 1.000 prebivalcev te starosti. Kar štiri od teh (Šmar-
je pri Jelšah, Laško, Polzela, Štore) smo našteli že prej, ko smo navajali mes-
ta z najvišjimi stopnjami smrtnosti starejših prebivalcev.
Borovnica, Miren, Cerkno, Naklo in Pivka so naselja, ki so imela vsa
po vrsti stopnjo smrtnosti prebivalcev v starosti od 0 do 64 let nižjo od 1,5.
Pri vseh je bila podpovprečna tudi stopnja smrtnosti starejših prebivalcev
in to tako glede na povprečje mestnih območij kot Slovenije. Tudi pri teh
je vprašanje, če gre za res drugačno smrtnost ali pa zgolj za vpliv naključnih
dejavnikov, saj so to sorazmerno majhna mesta.
Notranje selitve
Za notranje selitve smo v času naše analize razpolagali z zadnjimi podat-
ki za leto 2012, zato smo uporabili te podatke. Iz njih je razvidno, da je bil
obseg notranjih selitev v Sloveniji sorazmerno velik, saj naj bi se selilo 114
od 1.000 moških in 106 od 1.000 žensk. Med mestnimi območji so v tem
pogledu precejšnje razlike. V skupino mestnih območij z bruto selitvami,
manjšimi od sto, so sodila Žiri, Trbovlje, Borovnica, Železniki,Turnišče in
