Page 166 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 166
Mestno prebivalstvo Slovenije
v Ljubljani, so bile pa zato stopnje bruto selitev za ženske pod 100 in torej
celo manjše, kot je znašalo povprečje za nemestna naselja. Kranj je bil med
vsemi velikimi mesti najmanj selilno dinamično naselje in po stopnjah bru-
to selitev zelo blizu najprej navedene skupine z najbolj navzdol odstopajoči-
mi vrednostmi. Leta 2012 je bila stopnja bruto selitev v Kranju 95,9 za moš-
ke in 80,4 za ženske.
166
Slika 54: Stopnje neto notranjih selitev glede na spol v mestnih območjih Slovenije za leto 2012.
Figure 54: Net Migration Rates (Men Compared to Women) for Migrations within Slovenia in 2012 in
Slovenian Urban Areas.
Mikropodatki: SURS, 2014.
Bruto selitve same po sebi nam dosti povedo o selitveni dinamiki, prav
nič pa o smeri selitev, zato sledi še pregled neto selitev oziroma selitvenih
saldov. Največ prebivalcev so leta 2012 na račun notranjih selitev pridobi-
la mestna naselja (na grafikonu obkrožena s polno zeleno črto – Slika 54):
• Spodnje Hoče in Trebnje, v glavnem na račun visoke stopnje neto
selitev pri moških,
• Rače in Radenci, pri katerih sta bili nekoliko višji tudi že stopnji
neto selitev pri ženskah, in
• Kranjska Gora, pri kateri je bila stopnja neto selitev pri ženskah
višja kot pri moških in je znašala kar 55 na 1.000, medtem ko je bila
v Ljubljani, so bile pa zato stopnje bruto selitev za ženske pod 100 in torej
celo manjše, kot je znašalo povprečje za nemestna naselja. Kranj je bil med
vsemi velikimi mesti najmanj selilno dinamično naselje in po stopnjah bru-
to selitev zelo blizu najprej navedene skupine z najbolj navzdol odstopajoči-
mi vrednostmi. Leta 2012 je bila stopnja bruto selitev v Kranju 95,9 za moš-
ke in 80,4 za ženske.
166
Slika 54: Stopnje neto notranjih selitev glede na spol v mestnih območjih Slovenije za leto 2012.
Figure 54: Net Migration Rates (Men Compared to Women) for Migrations within Slovenia in 2012 in
Slovenian Urban Areas.
Mikropodatki: SURS, 2014.
Bruto selitve same po sebi nam dosti povedo o selitveni dinamiki, prav
nič pa o smeri selitev, zato sledi še pregled neto selitev oziroma selitvenih
saldov. Največ prebivalcev so leta 2012 na račun notranjih selitev pridobi-
la mestna naselja (na grafikonu obkrožena s polno zeleno črto – Slika 54):
• Spodnje Hoče in Trebnje, v glavnem na račun visoke stopnje neto
selitev pri moških,
• Rače in Radenci, pri katerih sta bili nekoliko višji tudi že stopnji
neto selitev pri ženskah, in
• Kranjska Gora, pri kateri je bila stopnja neto selitev pri ženskah
višja kot pri moških in je znašala kar 55 na 1.000, medtem ko je bila
