Page 165 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 165
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 165
še nekaj drugih manjših, od večjih pa še Kranj in Ptuj. V Žireh kot nase-
lju z najbolj navzdol odstopajočo vrednostjo je bila stopnja bruto selitev pri
moških 61 na 1.000, pri ženskah pa 57. V primeru tega naselja bi najbrž tež-
ko govorili o kakšnih izrazito mestnih značilnostih, prej bi lahko govori-
li o prisotnosti tradicionalno podeželskih, kar majhna prostorska gibljivost
nedvomno je, vsaj tam, kjer ni izrazitih »depopulacijskih« dejavnikov.
Na drugi strani lestvice so naselja z zelo velikimi vrednostmi stopenj
bruto selitev. Najbolj navzgor je v tem pogledu odstopala Kranjska Gora,
kjer je bila bruto stopnja selitev pri moških kar 256 in pri ženskah 251 na
1.000. Število selivcev je tu po številu dosegalo četrtino števila prebivalcev.
Ker pa gre za manjše naselje, občinsko središče z zgolj 1.488 prebivalci sre-
di leta 2012, je na take vrednosti imelo močan vpliv tudi odprtje doma sta-
rejših občanov prav v obravnavanem letu. Tudi sicer je to turistično naselje
privlačno za stalno priselitev starejših, ki si tu lahko privoščijo stanovanje
ali pa kjer počitniško stanovanje postane stanovanje za stalno bivanje. Po-
leg Kranjske Gore sta v skupini naselij z vrednostjo stopnje bruto selitev,
večjo od 200, tako pri moških kot pri ženskah še Prebold in Portorož. V
prvem primeru gre za naselje podobne velikosti kot je Kranjska Gora, rav-
no tako je tudi v tem kraju prisoten dom starejših občanov, in sicer od leta
2010. Portorož pa je Kranjski Gori podoben zaradi turističnega značaja in
s tem povezanih počitniških stanovanj, ki lahko dejansko ali pa vsaj for-
malno postanejo stalna. V obeh primerih statistika zabeleži selitev. Kot iz-
stopajočo velja omeniti še skupino naselij, kjer so bruto selitve moških pre-
segale vrednost 200, pri ženskah pa so bile stopnje bolj ali manj pod to
vrednostjo. V Šoštanju, kjer je bila celo najvišja stopnja bruto selitev moš-
kih v Sloveniji, je bil ta kazalnik pri ženskah za več kot 100 nižji (155). Štore,
Solkan in Spodnje Hoče so še preostala naselja iz skupine, kjer so bile stop-
nje moških bruto selitev nekaj čez 200. Če je bila pri Štorah stopnja tudi pri
ženskah še blizu 200, pa je bila pri drugih dveh naseljih le okrog 100. So-
dimo, da gre za naselja s pomembno industrijsko vlogo oziroma v primeru
Hoč za naselje, kjer se ta vloga krepi v zadnjem času. V tem pogledu so ta
naselja zanimivejša za priseljevanje moških kot žensk. V vseh treh primerih
pa gre tudi za naselja v neposredni bližini večjih mestnih središč (Maribor
– Spodnje Hoče, Celje – Štore, Nova Gorica – Solkan).
Med velikimi mesti je po selitveni dinamiki najbolj v ospredju Koper,
kjer sta bili stopnji bruto selitev 156 na tisoč za moške in 139 za ženske. Ko-
pru sledi Maribor, kjer je bila pri moških stopnja bruto selitev še blizu 150,
v naslednji Ljubljani pa sta bili vrednosti obeh stopenj že precej blizu 100.
Vrednosti pri Ljubljani so tako že pod državnim povprečjem. V Novem
mestu, Celju in Velenju so bile stopnje bruto selitev pri moških večje kot
še nekaj drugih manjših, od večjih pa še Kranj in Ptuj. V Žireh kot nase-
lju z najbolj navzdol odstopajočo vrednostjo je bila stopnja bruto selitev pri
moških 61 na 1.000, pri ženskah pa 57. V primeru tega naselja bi najbrž tež-
ko govorili o kakšnih izrazito mestnih značilnostih, prej bi lahko govori-
li o prisotnosti tradicionalno podeželskih, kar majhna prostorska gibljivost
nedvomno je, vsaj tam, kjer ni izrazitih »depopulacijskih« dejavnikov.
Na drugi strani lestvice so naselja z zelo velikimi vrednostmi stopenj
bruto selitev. Najbolj navzgor je v tem pogledu odstopala Kranjska Gora,
kjer je bila bruto stopnja selitev pri moških kar 256 in pri ženskah 251 na
1.000. Število selivcev je tu po številu dosegalo četrtino števila prebivalcev.
Ker pa gre za manjše naselje, občinsko središče z zgolj 1.488 prebivalci sre-
di leta 2012, je na take vrednosti imelo močan vpliv tudi odprtje doma sta-
rejših občanov prav v obravnavanem letu. Tudi sicer je to turistično naselje
privlačno za stalno priselitev starejših, ki si tu lahko privoščijo stanovanje
ali pa kjer počitniško stanovanje postane stanovanje za stalno bivanje. Po-
leg Kranjske Gore sta v skupini naselij z vrednostjo stopnje bruto selitev,
večjo od 200, tako pri moških kot pri ženskah še Prebold in Portorož. V
prvem primeru gre za naselje podobne velikosti kot je Kranjska Gora, rav-
no tako je tudi v tem kraju prisoten dom starejših občanov, in sicer od leta
2010. Portorož pa je Kranjski Gori podoben zaradi turističnega značaja in
s tem povezanih počitniških stanovanj, ki lahko dejansko ali pa vsaj for-
malno postanejo stalna. V obeh primerih statistika zabeleži selitev. Kot iz-
stopajočo velja omeniti še skupino naselij, kjer so bruto selitve moških pre-
segale vrednost 200, pri ženskah pa so bile stopnje bolj ali manj pod to
vrednostjo. V Šoštanju, kjer je bila celo najvišja stopnja bruto selitev moš-
kih v Sloveniji, je bil ta kazalnik pri ženskah za več kot 100 nižji (155). Štore,
Solkan in Spodnje Hoče so še preostala naselja iz skupine, kjer so bile stop-
nje moških bruto selitev nekaj čez 200. Če je bila pri Štorah stopnja tudi pri
ženskah še blizu 200, pa je bila pri drugih dveh naseljih le okrog 100. So-
dimo, da gre za naselja s pomembno industrijsko vlogo oziroma v primeru
Hoč za naselje, kjer se ta vloga krepi v zadnjem času. V tem pogledu so ta
naselja zanimivejša za priseljevanje moških kot žensk. V vseh treh primerih
pa gre tudi za naselja v neposredni bližini večjih mestnih središč (Maribor
– Spodnje Hoče, Celje – Štore, Nova Gorica – Solkan).
Med velikimi mesti je po selitveni dinamiki najbolj v ospredju Koper,
kjer sta bili stopnji bruto selitev 156 na tisoč za moške in 139 za ženske. Ko-
pru sledi Maribor, kjer je bila pri moških stopnja bruto selitev še blizu 150,
v naslednji Ljubljani pa sta bili vrednosti obeh stopenj že precej blizu 100.
Vrednosti pri Ljubljani so tako že pod državnim povprečjem. V Novem
mestu, Celju in Velenju so bile stopnje bruto selitev pri moških večje kot
