Page 167 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 167
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 167
pri moških še vedno visokih 29 (razlog: že omenjeno odprtje doma
starejših občanov).
Druga skupina mestnih naselij, ki po neto selitvah odstopajo navzgor,
so Pivka, Mengeš, Radovljica, Logatec in Štore (obkrožena s črtkano zele-
no črto). Vsa so imela obe stopnji višji od 10 na 1.000, pri čemer je bila pri
Pivki precej višja stopnja neto selitev pri moških (nad 20), pri Štorah pa pri
ženskah (blizu 30 – tudi v Štorah imajo dom starejših občanov, naselje pa je
imelo sredi leta 2012 nekaj manj kot 2.000 prebivalcev). Po zelo visoki sto-
pnji neto selitev pri ženskah (25,7) in komaj še pozitivni stopnji neto seli-
tev pri moških (0,9) izstopa še Polzela (tudi v tem kraju imajo dom upoko-
jencev, prebivalcev pa je bilo v kraju nekaj več kot v Štorah, in sicer 2.413).
Skupina naselij z najbolj navzdol odstopajočimi stopnjami neto selitev
je obkrožena z modro črto (Hrastnik, Šoštanj, Tržič, Črna, Dravograd).
Razen v Dravogradu (-17 moški, -19 ženske) je bila stopnja neto selitev za
moške pod -20. Pri stopnjah neto selitev za ženske je bil najnižje Hrastnik
(-23), pri ostalih naseljih iz te skupine so bile vrednosti med -10 in -20.
Kar 45 mestnih naselij je imelo negativni stopnji neto selitev tako pri
moških kot pri ženskah, pri nadaljnjih 17 naseljih je bila negativna stopnja
neto selitev pri moških in še pri 16 naseljih pri ženskah. Samo 22 naselij je
imelo obe stopnji neto selitev pozitivni. Od velikih mest sta bila med nji-
mi le Ljubljana in Maribor, Celje pa je imelo pozitivno stopnjo neto selitev
pri moških. Ostala velika mesta so imela obe stopnji neto selitev negativni
in enako velja tudi za vsa srednje velika mesta, izjemi sta le Izola s pozitiv-
no stopnjo neto selitev pri moških in Kamnik s pozitivno stopnjo pri žen-
skah, a je ta absolutno gledano precej manjša od negativne stopnje pri moš-
kih. Vsa naselja, katerih oznake so na grafikonu pod diagonalo, ki teče iz
drugega v četrti kvadrant, imajo negativno selitveno bilanco z drugimi na-
selji v Sloveniji in glede na to, da je takih kar 65, lahko rečemo, da je bila
leta 2012 zgolj tretjina statistično opredeljenih mestnih območij privlač-
nejša za priseljevanje kot za odseljevanje. Pri tem pa je treba upoštevati še
dejstvo, da imajo ob majhnosti teh mestnih območij zelo velik vpliv nak-
ljučni dejavniki. Omenili smo že domove starejših občanov, ne gre pa zane-
mariti tudi fiktivnih prijav stalnega ali začasnega bivališča iz takih ali dru-
gačnih razlogov.
V celoti gledano je bil obseg notranjih selitev leta 2012 v Sloveniji so-
razmerno velik in nadpovprečen v mestnih naseljih. Kar 63 mestnih ob-
močij je imelo obe stopnji bruto selitev nad slovenskim povprečjem in le 26
obe stopnji manjši. Nemestna naselja skupaj so imela stopnji bruto selitev
nekoliko pod povprečjem in drugače kot pri mestnih naseljih ter sloven-
skem povprečju je bila stopnja višja pri ženskah kot pri moških. Vendar pa
pri moških še vedno visokih 29 (razlog: že omenjeno odprtje doma
starejših občanov).
Druga skupina mestnih naselij, ki po neto selitvah odstopajo navzgor,
so Pivka, Mengeš, Radovljica, Logatec in Štore (obkrožena s črtkano zele-
no črto). Vsa so imela obe stopnji višji od 10 na 1.000, pri čemer je bila pri
Pivki precej višja stopnja neto selitev pri moških (nad 20), pri Štorah pa pri
ženskah (blizu 30 – tudi v Štorah imajo dom starejših občanov, naselje pa je
imelo sredi leta 2012 nekaj manj kot 2.000 prebivalcev). Po zelo visoki sto-
pnji neto selitev pri ženskah (25,7) in komaj še pozitivni stopnji neto seli-
tev pri moških (0,9) izstopa še Polzela (tudi v tem kraju imajo dom upoko-
jencev, prebivalcev pa je bilo v kraju nekaj več kot v Štorah, in sicer 2.413).
Skupina naselij z najbolj navzdol odstopajočimi stopnjami neto selitev
je obkrožena z modro črto (Hrastnik, Šoštanj, Tržič, Črna, Dravograd).
Razen v Dravogradu (-17 moški, -19 ženske) je bila stopnja neto selitev za
moške pod -20. Pri stopnjah neto selitev za ženske je bil najnižje Hrastnik
(-23), pri ostalih naseljih iz te skupine so bile vrednosti med -10 in -20.
Kar 45 mestnih naselij je imelo negativni stopnji neto selitev tako pri
moških kot pri ženskah, pri nadaljnjih 17 naseljih je bila negativna stopnja
neto selitev pri moških in še pri 16 naseljih pri ženskah. Samo 22 naselij je
imelo obe stopnji neto selitev pozitivni. Od velikih mest sta bila med nji-
mi le Ljubljana in Maribor, Celje pa je imelo pozitivno stopnjo neto selitev
pri moških. Ostala velika mesta so imela obe stopnji neto selitev negativni
in enako velja tudi za vsa srednje velika mesta, izjemi sta le Izola s pozitiv-
no stopnjo neto selitev pri moških in Kamnik s pozitivno stopnjo pri žen-
skah, a je ta absolutno gledano precej manjša od negativne stopnje pri moš-
kih. Vsa naselja, katerih oznake so na grafikonu pod diagonalo, ki teče iz
drugega v četrti kvadrant, imajo negativno selitveno bilanco z drugimi na-
selji v Sloveniji in glede na to, da je takih kar 65, lahko rečemo, da je bila
leta 2012 zgolj tretjina statistično opredeljenih mestnih območij privlač-
nejša za priseljevanje kot za odseljevanje. Pri tem pa je treba upoštevati še
dejstvo, da imajo ob majhnosti teh mestnih območij zelo velik vpliv nak-
ljučni dejavniki. Omenili smo že domove starejših občanov, ne gre pa zane-
mariti tudi fiktivnih prijav stalnega ali začasnega bivališča iz takih ali dru-
gačnih razlogov.
V celoti gledano je bil obseg notranjih selitev leta 2012 v Sloveniji so-
razmerno velik in nadpovprečen v mestnih naseljih. Kar 63 mestnih ob-
močij je imelo obe stopnji bruto selitev nad slovenskim povprečjem in le 26
obe stopnji manjši. Nemestna naselja skupaj so imela stopnji bruto selitev
nekoliko pod povprečjem in drugače kot pri mestnih naseljih ter sloven-
skem povprečju je bila stopnja višja pri ženskah kot pri moških. Vendar pa
