Page 169 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 169
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije

je bila kar v 86 primerih moška stopnja višja od ženske. V ostalih 18 prime-
rih je bilo sicer obratno, a kot se vidi na grafikonu, razlika v nobenem pri-
meru ni prav velika, še najbolj sta od diagonale prvega in tretjega kvadran-
ta navzgor oddaljeni oznaki Medvod in Portoroža (razlika okoli 2 oziroma
nekaj manj na 1.000).

169

Slika 55: Stopnje neto mednarodnih selitev glede na spol v mestnih območjih Slovenije za ob-
dobje od 2009 do 2012, preračunane na letno raven.
Figure 55: Crossborder Average Net Migration Rates (2009–2012) for Men Compared to Women in Slo-
venian Urban Areas.
Mikropodatki: SURS; 2014.

Najvišji stopnji neto selitev sta bili v Sežani, in sicer 17,1 za moške in
13,1 za ženske. Pri moških je bila še višja v Preboldu (18,3), a je bila stopnja
za ženske v tem naselju manjša od ena. Poleg Sežane so med naselja z naj-
višjo skupno stopnjo neto selitev (več od 9,0) sodila še naselja Šoštanj, Ko-
per, Senovo, Ankaran, Štore in Lucija. Tem sledijo že omenjeni Prebold,
poleg tega pa še Šenčur, Žalec, Krško in Izola s skupno stopnjo neto selitev
s tujino med 8 in 9 na 1.000 prebivalcev. Med temi naselji so obalna mesta
z izjemo Pirana in Portoroža, ki so, podobno kot Sežana, blizu meje z Ita-
lijo in s tem v več pogledih zanimiva za priseljevanje z druge strani meje.
Poleg tega pa so, podobno kot preostala našteta naselja, zanimiva kot zapo-
slitvena središča.
   164   165   166   167   168   169   170   171   172   173   174