Page 168 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 168
Mestno prebivalstvo Slovenije
večja selitvena dinamika pri mestnih naseljih ne pomeni tudi, da so mes-
ta pridobivala prebivalstvo na račun ostalih naselij. Nasprotno, nekaj pre-
bivalcev so celo izgubila, a gre za manjše število. Pri moških ne dosega niti
1.000, pri ženskah pa je komaj nekaj nad 100. Lahko rečemo, da so bili to-
kovi selitev med mesti in drugimi naselji dvosmerni in precej izenačeni.
Mednarodne selitve
Po obsegu je bilo mednarodnih selitev precej manj kot notranjih. Na rav-
ni Slovenije je bil v obdobju od 2009 do 2012 povprečni letni obseg bruto
selitev 14,62 za moške in 6,09 za ženske, selitveni saldo pa je bil pri moš-
kih 5,69, pri ženskah pa 2,35. Prav zaradi pozitivne vrednosti neto selitev
so te na ravni države pomembne, saj prispevajo k rasti prebivalstva, med-
tem ko imajo notranje selitve za posledico le prerazporeditev prebivalstva.
168 Na ravni naselij je seveda drugače in pozitivne neto selitve v obeh primerih
prispevajo k rasti števila prebivalstva. Vendar pa priseljevanje iz tujine bolj
spreminja predvsem narodnostno sestavo prebivalstva v naselju.
Prav temu so bolj podvržena mestna naselja, saj podatki kažejo, da so
mednarodne selitve bistveno značilnejše za mestna naselja kot za ostala.
Obseg neto selitev v mestnih naseljih je tako v obravnavanem obdobju zna-
šal povprečno 6,5 na 1.000 za moške in 3,1 za ženske, medtem ko sta bili ti
stopnji pri ostalih naseljih tudi pozitivni, a bistveno manjši, in sicer 2,5 za
moške in le 0,6 za ženske.
Kot je lepo razvidno tudi iz grafa (Slika 55), je imela velika večina
mestnih naselij pozitivni obe stopnji neto selitev s tujino. Kar od 80 od 104
mestnih območij sodi v to skupino. Na nasprotni strani je samo pet takih
naselij, ki so imela obe stopnji negativni. Ormož in Lendava (na grafiko-
nu oznaki najbolj levo spodaj) v obravnavanem obdobju izstopata po soraz-
merno najbolj negativni izmenjavi prebivalstva s tujino. Od preostalih treh
iz te skupine Radovljice skoraj nima smisla omenjati, saj sta obe stopnji pri
njej zelo blizu ničle, Muta je blizu ničle pri moški stopnji neto selitev, med-
tem ko je ženska blizu -2, ostane pa še Turnišče, kjer sta obe stopnji sicer ne-
gativni, a sta vrednosti -1 in -2,5 na 1.000, torej razmeroma majhni.
Med vsemi mestnimi območji sta samo dve taki, kjer je bila pozitiv-
na stopnja neto selitev pri ženskah, pri moških pa negativna. To sta Kranj-
ska Gora in Radenci, torej dve turistični središči, a je treba povedati, da so
vrednosti zelo blizu ničle in bi prej lahko govorili o uravnoteženih priseli-
tvah in odselitvah moških kot o čem drugem.
Kar 97 mestnih območij je imelo pozitivno selitveno izmenjavo s tuji-
no pri moških (na grafikonu vse oznake desno od ordinatne osi). Prav tako
večja selitvena dinamika pri mestnih naseljih ne pomeni tudi, da so mes-
ta pridobivala prebivalstvo na račun ostalih naselij. Nasprotno, nekaj pre-
bivalcev so celo izgubila, a gre za manjše število. Pri moških ne dosega niti
1.000, pri ženskah pa je komaj nekaj nad 100. Lahko rečemo, da so bili to-
kovi selitev med mesti in drugimi naselji dvosmerni in precej izenačeni.
Mednarodne selitve
Po obsegu je bilo mednarodnih selitev precej manj kot notranjih. Na rav-
ni Slovenije je bil v obdobju od 2009 do 2012 povprečni letni obseg bruto
selitev 14,62 za moške in 6,09 za ženske, selitveni saldo pa je bil pri moš-
kih 5,69, pri ženskah pa 2,35. Prav zaradi pozitivne vrednosti neto selitev
so te na ravni države pomembne, saj prispevajo k rasti prebivalstva, med-
tem ko imajo notranje selitve za posledico le prerazporeditev prebivalstva.
168 Na ravni naselij je seveda drugače in pozitivne neto selitve v obeh primerih
prispevajo k rasti števila prebivalstva. Vendar pa priseljevanje iz tujine bolj
spreminja predvsem narodnostno sestavo prebivalstva v naselju.
Prav temu so bolj podvržena mestna naselja, saj podatki kažejo, da so
mednarodne selitve bistveno značilnejše za mestna naselja kot za ostala.
Obseg neto selitev v mestnih naseljih je tako v obravnavanem obdobju zna-
šal povprečno 6,5 na 1.000 za moške in 3,1 za ženske, medtem ko sta bili ti
stopnji pri ostalih naseljih tudi pozitivni, a bistveno manjši, in sicer 2,5 za
moške in le 0,6 za ženske.
Kot je lepo razvidno tudi iz grafa (Slika 55), je imela velika večina
mestnih naselij pozitivni obe stopnji neto selitev s tujino. Kar od 80 od 104
mestnih območij sodi v to skupino. Na nasprotni strani je samo pet takih
naselij, ki so imela obe stopnji negativni. Ormož in Lendava (na grafiko-
nu oznaki najbolj levo spodaj) v obravnavanem obdobju izstopata po soraz-
merno najbolj negativni izmenjavi prebivalstva s tujino. Od preostalih treh
iz te skupine Radovljice skoraj nima smisla omenjati, saj sta obe stopnji pri
njej zelo blizu ničle, Muta je blizu ničle pri moški stopnji neto selitev, med-
tem ko je ženska blizu -2, ostane pa še Turnišče, kjer sta obe stopnji sicer ne-
gativni, a sta vrednosti -1 in -2,5 na 1.000, torej razmeroma majhni.
Med vsemi mestnimi območji sta samo dve taki, kjer je bila pozitiv-
na stopnja neto selitev pri ženskah, pri moških pa negativna. To sta Kranj-
ska Gora in Radenci, torej dve turistični središči, a je treba povedati, da so
vrednosti zelo blizu ničle in bi prej lahko govorili o uravnoteženih priseli-
tvah in odselitvah moških kot o čem drugem.
Kar 97 mestnih območij je imelo pozitivno selitveno izmenjavo s tuji-
no pri moških (na grafikonu vse oznake desno od ordinatne osi). Prav tako
