Page 170 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 170
Mestno prebivalstvo Slovenije
Od velikih mest so, poleg izstopajočega Kopra, imeli sorazmerno vi-
soke stopnje neto selitev (večje od 5,5) v Novem mestu, Ljubljani, Kranju
in Velenju. Med temi so neto selitve moških daleč najbolj presegale neto
selitve žensk pri Novem mestu, kar verjetno lahko pripišemo sekundarni
usmeritvi tega mesta, predvsem seveda zaradi tovarne Revoz. Preostali dve
mesti od sedmerice velikih imata podobno stopnjo neto selitev moških, a je
stopnja neto selitev za ženske v Mariboru zelo blizu ničle, zato je tudi sku-
pna stopnja neto selitev samo 2,7, kar Maribor med 104 mestnimi obmo-
čji uvršča šele na 64. mesto, medtem ko so vsa ostala velika mesta znotraj
prve petdeseterice oziroma, če upoštevamo le prvih pet brez Celja, so veli-
ka mesta na mestih od 3 do 26.
Med srednje velikimi mesti izstopa Izola, ki je edina pred vsemi veli-
kimi mesti z izjemo Kopra. Med Maribor in ostala velika mesta sta bila
po velikosti stopnje neto selitev s tujino razvrščeni še Nova Gorica in Ka-
170 mnik, v ostalih srednje velikih mestih so bile stopnje nižje kot v Maribo-
ru. Najnižja je bila v Murski Soboti, ki je prva med deseterico mestnih ob-
močij z negativno skupno stopnjo neto selitev. Kot smo zapisali zgoraj, je
položaj oznake za Mursko Soboto na grafikonu skoraj v samem koordinat-
nem izhodišču, navzdol pa ji sledijo oznake najprej za gorenjski mesti Ra-
dovljica in Kranjska Gora, nato pa za štajerska mesta Ljutomer, Lenart v
Slovenskih Goricah, Rače, Gornja Radgona, Muta, pa prekmursko Turniš-
če, daleč najnižje od vseh pa sta oznaki za Ormož in Lendavo s 4,7 oziro-
ma 5,1 več odseljenimi v tujino na 1.000 prebivalcev od priseljenih iz tujine.
Očitno je, da v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije zaradi bliži-
ne meje in slabših gospodarskih razmer bolj pride do izraza odseljevanje v
tujino, medtem ko na skrajnem zahodu države bližina meje vpliva na pre-
vlado priseljevanja, seveda ob vseh drugih privlačnih dejavnikih, ki vpliva-
jo predvsem na priseljevanje tujih delavcev.
Od velikih mest so, poleg izstopajočega Kopra, imeli sorazmerno vi-
soke stopnje neto selitev (večje od 5,5) v Novem mestu, Ljubljani, Kranju
in Velenju. Med temi so neto selitve moških daleč najbolj presegale neto
selitve žensk pri Novem mestu, kar verjetno lahko pripišemo sekundarni
usmeritvi tega mesta, predvsem seveda zaradi tovarne Revoz. Preostali dve
mesti od sedmerice velikih imata podobno stopnjo neto selitev moških, a je
stopnja neto selitev za ženske v Mariboru zelo blizu ničle, zato je tudi sku-
pna stopnja neto selitev samo 2,7, kar Maribor med 104 mestnimi obmo-
čji uvršča šele na 64. mesto, medtem ko so vsa ostala velika mesta znotraj
prve petdeseterice oziroma, če upoštevamo le prvih pet brez Celja, so veli-
ka mesta na mestih od 3 do 26.
Med srednje velikimi mesti izstopa Izola, ki je edina pred vsemi veli-
kimi mesti z izjemo Kopra. Med Maribor in ostala velika mesta sta bila
po velikosti stopnje neto selitev s tujino razvrščeni še Nova Gorica in Ka-
170 mnik, v ostalih srednje velikih mestih so bile stopnje nižje kot v Maribo-
ru. Najnižja je bila v Murski Soboti, ki je prva med deseterico mestnih ob-
močij z negativno skupno stopnjo neto selitev. Kot smo zapisali zgoraj, je
položaj oznake za Mursko Soboto na grafikonu skoraj v samem koordinat-
nem izhodišču, navzdol pa ji sledijo oznake najprej za gorenjski mesti Ra-
dovljica in Kranjska Gora, nato pa za štajerska mesta Ljutomer, Lenart v
Slovenskih Goricah, Rače, Gornja Radgona, Muta, pa prekmursko Turniš-
če, daleč najnižje od vseh pa sta oznaki za Ormož in Lendavo s 4,7 oziro-
ma 5,1 več odseljenimi v tujino na 1.000 prebivalcev od priseljenih iz tujine.
Očitno je, da v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije zaradi bliži-
ne meje in slabših gospodarskih razmer bolj pride do izraza odseljevanje v
tujino, medtem ko na skrajnem zahodu države bližina meje vpliva na pre-
vlado priseljevanja, seveda ob vseh drugih privlačnih dejavnikih, ki vpliva-
jo predvsem na priseljevanje tujih delavcev.
