Page 185 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 185
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela
čilnosti prebivalstva. Tujih državljanov, ki so bili po statistični opredeli- 185
tvi prebivalci Slovenije, je bilo ob popisu 2011 ravno 4 odstotke, nekaj več
kot pol jih je imelo v Sloveniji začasno prebivališče. Delež tujih državlja-
nov v nemestnih naseljih je bil natanko pol manjši od državnega povprečja
(2,0 %), v velikih mestih pa skoraj dvakrat večji (7,0 %). Še večji je bil raz-
pon med vrednostmi deležev za različna območja gostote. V razredu pro-
storskih okolišev zelo majhne gostote je bil delež le 1,5-odstoten, v razredu
nižje srednje gostote (2,00 do 9,99 stanovanj na stavbo) pa kar 7,8-odsto-
ten. Ta razred gostote je edini izrazito odstopal znotraj rastočega zapored-
ja od najmanjše do največje gostote. Hkrati je bil v tem razredu tudi daleč
največji delež (6,6 %) slovenskih državljanov z začasnim bivališčem. O raz-
logu za to lahko le ugibamo, verjetno je v tem razredu gostote največ stano-
vanjskih enot, ki so namenjene začasnemu bivanju, bodisi institucionalne-
mu bodisi pri zasebnikih. Odstopanje navzgor je opazno tudi pri majhnih
mestih, a ni tako izrazito.
Slovenska mesta (mestna območja) so se po deležih tujih državljanov
zelo močno razlikovala med seboj, še posebej pri moških, saj so se vrednos-
ti gibale v razponu:
• moški: 0,6 % do 24,2 %;
• ženske: 0,4 % do 8,0 %.
V obeh primerih so bili na spodnji meji razpona Beltinci in na zgornji
Sežana. Deleže tujih državljanov, ki so tako nizki, da so značilnejši za po-
deželska naselja kot za mesta, so imeli v:
• Beltincih: moški: 0,6 %, ženske: 0,4 %,
• Žireh: moški: 1,1 %, ženske: 0,4 %,
• Radencih: moški: 1,1 %, ženske: 0,7 %,
• Turnišču: moški: 1,1 %, ženske: 1,0 %,
• Gornji Radgoni: moški: 1,6 %, ženske: 0,6 %, in
• Murski Soboti: moški: 1,8 %, ženske: 1,2 %.
Opazno izstopajo pomurska mestna območja, vključno z največjim.
Tudi Žiri se pogosto pojavljajo v skupini naselij, kjer so vrednosti kazalni-
kov bližje povprečju nemestnih naselij kot mest.
Po višjih deležih izstopajo mesta iz jugozahodne Slovenije (npr. Ko-
per, Izola) in pa nekatera bolj industrijska mesta v notranjosti. Če sodimo
po deležu tujih državljanov in državljank (7,8 in 2,4 %), potem Maribor že
dolgo ni več tipično industrijsko mesto. V vseh ostalih šestih velikih mes-
tih je bil delež tujih državljanov in državljank večji kot v Mariboru, kjer je
bil tako pri moških kot pri ženskah za odstotno točko nižji od povprečja za
vsa mestna območja skupaj.
čilnosti prebivalstva. Tujih državljanov, ki so bili po statistični opredeli- 185
tvi prebivalci Slovenije, je bilo ob popisu 2011 ravno 4 odstotke, nekaj več
kot pol jih je imelo v Sloveniji začasno prebivališče. Delež tujih državlja-
nov v nemestnih naseljih je bil natanko pol manjši od državnega povprečja
(2,0 %), v velikih mestih pa skoraj dvakrat večji (7,0 %). Še večji je bil raz-
pon med vrednostmi deležev za različna območja gostote. V razredu pro-
storskih okolišev zelo majhne gostote je bil delež le 1,5-odstoten, v razredu
nižje srednje gostote (2,00 do 9,99 stanovanj na stavbo) pa kar 7,8-odsto-
ten. Ta razred gostote je edini izrazito odstopal znotraj rastočega zapored-
ja od najmanjše do največje gostote. Hkrati je bil v tem razredu tudi daleč
največji delež (6,6 %) slovenskih državljanov z začasnim bivališčem. O raz-
logu za to lahko le ugibamo, verjetno je v tem razredu gostote največ stano-
vanjskih enot, ki so namenjene začasnemu bivanju, bodisi institucionalne-
mu bodisi pri zasebnikih. Odstopanje navzgor je opazno tudi pri majhnih
mestih, a ni tako izrazito.
Slovenska mesta (mestna območja) so se po deležih tujih državljanov
zelo močno razlikovala med seboj, še posebej pri moških, saj so se vrednos-
ti gibale v razponu:
• moški: 0,6 % do 24,2 %;
• ženske: 0,4 % do 8,0 %.
V obeh primerih so bili na spodnji meji razpona Beltinci in na zgornji
Sežana. Deleže tujih državljanov, ki so tako nizki, da so značilnejši za po-
deželska naselja kot za mesta, so imeli v:
• Beltincih: moški: 0,6 %, ženske: 0,4 %,
• Žireh: moški: 1,1 %, ženske: 0,4 %,
• Radencih: moški: 1,1 %, ženske: 0,7 %,
• Turnišču: moški: 1,1 %, ženske: 1,0 %,
• Gornji Radgoni: moški: 1,6 %, ženske: 0,6 %, in
• Murski Soboti: moški: 1,8 %, ženske: 1,2 %.
Opazno izstopajo pomurska mestna območja, vključno z največjim.
Tudi Žiri se pogosto pojavljajo v skupini naselij, kjer so vrednosti kazalni-
kov bližje povprečju nemestnih naselij kot mest.
Po višjih deležih izstopajo mesta iz jugozahodne Slovenije (npr. Ko-
per, Izola) in pa nekatera bolj industrijska mesta v notranjosti. Če sodimo
po deležu tujih državljanov in državljank (7,8 in 2,4 %), potem Maribor že
dolgo ni več tipično industrijsko mesto. V vseh ostalih šestih velikih mes-
tih je bil delež tujih državljanov in državljank večji kot v Mariboru, kjer je
bil tako pri moških kot pri ženskah za odstotno točko nižji od povprečja za
vsa mestna območja skupaj.
