Page 186 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 186
Mestno prebivalstvo Slovenije
Najvišji so bili deleži tujih državljanov in državljank v:
• Sežani: moški: 24,2 %, ženske: 8,0 %,
• Šoštanju: moški: 18,6 %, ženske: 4,0 %,
• Kopru: moški: 15,5 %, ženske: 5,8 %,
• Izoli: moški: 13,8 %, ženske: 7,1 %,
• Krškem: moški: 15,5 %, ženske: 4,4 %,
• Štorah: moški: 14,7 %, ženske: 5,0 %,
• Postojni: moški: 13,5 %, ženske: 5,8 %, in
• Senovem: moški: 12,1 %, ženske: 7,2 %.
Kazalniki sestave prebivalstva po »tipu priseljenca«
Statistični urad deli prebivalstvo glede na priseljensko oziroma neprise-
186 ljensko poreklo na več tipov (tip priseljenca). Prav po teh tipih je prebival-
stvo še najbolj razpršeno (neenakomerno porazdeljeno) po različnih tipih
naselij in po območjih različne gostote. »Nepriseljenci« in osebe, za kate-
re ni bilo mogoče ugotoviti, ali so priseljenci, so bolj zastopani v nemestnih
naseljih in na območjih najnižjih gostot stanovanj na hišno številko. Delež
nepriseljencev in nepriseljenk je bil v območjih zelo nizke gostote skoraj tri-
četrtinski oziroma več kot dvotretjinski (72,5 % in 68,1 %) in se je od razre-
da do razreda manjšal, tako da je v razredu zelo visoke gostote znašal samo
še 36,0 % pri moških in 38,1 % pri ženskah. Seveda je treba upoštevati še
deleže kategorije, za katero tip priseljenca ni bil določljiv. Gre v glavnem za
starejše, zato lahko sklepamo, da bi lahko velika večina sodila med »nepri-
seljence«. Tako so deleži priseljencev in priseljenk (vseh treh generacij) na-
raščali v smeri povečevanja gostote stanovanj na stavbo. Pri moških so de-
leži naraščali od zgolj 14,9 do kar 55,5% in pri ženskah od 13,3 do 47,7 %.
V najgosteje poseljenih območjih je torej več kot pol moških in skoraj pol
žensk bilo ali imelo neposredne prednike iz tujine. Zanimivo pri tem je, da
je bila zelo enakomerno porazdeljena med vse razrede gostote prva genera-
cija priseljencev, ki niso bili z območja nekdanje Jugoslavije (deleži med 1,2
in 1,8 oziroma 1,3 in 1,9 %). Največji pa ni bil delež v razredu najvišje go-
stote, temveč v razredu nižje srednje, ki je navzgor odstopal tudi po deležu
tujih državljanov.
Deleži priseljencev in priseljenk enakomerno naraščajo tudi s stopnje-
vanjem velikosti in mestnosti od nemestnih naselij v smeri velikih mest, le
da so razlike med obema skrajnostima manjše. Pri moških je razpon med
nemestnimi naselji in velikimi mesti od 17,8 do 45,0 %, pri ženskah pa od
15,6 do 36,5 %. Za tretjo generacijo priseljencev smo ugotovili enakomer-
nejšo porazdelitev z najvišjim deležem v naseljih mestnega območja tako
Najvišji so bili deleži tujih državljanov in državljank v:
• Sežani: moški: 24,2 %, ženske: 8,0 %,
• Šoštanju: moški: 18,6 %, ženske: 4,0 %,
• Kopru: moški: 15,5 %, ženske: 5,8 %,
• Izoli: moški: 13,8 %, ženske: 7,1 %,
• Krškem: moški: 15,5 %, ženske: 4,4 %,
• Štorah: moški: 14,7 %, ženske: 5,0 %,
• Postojni: moški: 13,5 %, ženske: 5,8 %, in
• Senovem: moški: 12,1 %, ženske: 7,2 %.
Kazalniki sestave prebivalstva po »tipu priseljenca«
Statistični urad deli prebivalstvo glede na priseljensko oziroma neprise-
186 ljensko poreklo na več tipov (tip priseljenca). Prav po teh tipih je prebival-
stvo še najbolj razpršeno (neenakomerno porazdeljeno) po različnih tipih
naselij in po območjih različne gostote. »Nepriseljenci« in osebe, za kate-
re ni bilo mogoče ugotoviti, ali so priseljenci, so bolj zastopani v nemestnih
naseljih in na območjih najnižjih gostot stanovanj na hišno številko. Delež
nepriseljencev in nepriseljenk je bil v območjih zelo nizke gostote skoraj tri-
četrtinski oziroma več kot dvotretjinski (72,5 % in 68,1 %) in se je od razre-
da do razreda manjšal, tako da je v razredu zelo visoke gostote znašal samo
še 36,0 % pri moških in 38,1 % pri ženskah. Seveda je treba upoštevati še
deleže kategorije, za katero tip priseljenca ni bil določljiv. Gre v glavnem za
starejše, zato lahko sklepamo, da bi lahko velika večina sodila med »nepri-
seljence«. Tako so deleži priseljencev in priseljenk (vseh treh generacij) na-
raščali v smeri povečevanja gostote stanovanj na stavbo. Pri moških so de-
leži naraščali od zgolj 14,9 do kar 55,5% in pri ženskah od 13,3 do 47,7 %.
V najgosteje poseljenih območjih je torej več kot pol moških in skoraj pol
žensk bilo ali imelo neposredne prednike iz tujine. Zanimivo pri tem je, da
je bila zelo enakomerno porazdeljena med vse razrede gostote prva genera-
cija priseljencev, ki niso bili z območja nekdanje Jugoslavije (deleži med 1,2
in 1,8 oziroma 1,3 in 1,9 %). Največji pa ni bil delež v razredu najvišje go-
stote, temveč v razredu nižje srednje, ki je navzgor odstopal tudi po deležu
tujih državljanov.
Deleži priseljencev in priseljenk enakomerno naraščajo tudi s stopnje-
vanjem velikosti in mestnosti od nemestnih naselij v smeri velikih mest, le
da so razlike med obema skrajnostima manjše. Pri moških je razpon med
nemestnimi naselji in velikimi mesti od 17,8 do 45,0 %, pri ženskah pa od
15,6 do 36,5 %. Za tretjo generacijo priseljencev smo ugotovili enakomer-
nejšo porazdelitev z najvišjim deležem v naseljih mestnega območja tako
