Page 188 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 188
tno prebivalstvo Slovenije
najmanjšima deležema priseljencev in priseljenk Žiri (8,6 in 7,4 %). Deleže
moških priseljencev vseh generacij, ki so bili nižji od povprečne vrednosti
za nemestna naselja, so bili v:
• Žireh: 8,6 %,
• Muti: 11,4 %,
• Beltincih: 13,5 %,
• Radljah ob Dravi: 14,9 %,
• Lenartu v Slov. Goricah: 16,1 %,
• Naklem: 16,2 %, in
• Črni na Koroškem: 16,2 %.
Pri ženskah pa so bili deleži manjši od povprečja za nemestna naselja v:
• Žireh: 7,4 %
188 • Trebnjem: 11,6 %
• Gornji Radgoni: 12,9 %,
• Mozirju: 13,7 %,
• Lenartu v Slov. Goricah: 13,8 %, in
• Šmartnem pri Litiji: 14,3 %.
V glavnem gre za manjša središča v bolj tradicionalnem podeželskem
okolju, ki je očitno lahko zadovoljilo večji del potreb po delovni sili in je
bilo zato priseljevanje iz tujine sorazmerno majhno. Po drugi strani pa gre
za naselja, ki bi bolj kot k mestom sodila med nemestna naselja.
Kazalniki rodnosti
Za samoobnavljanje prebivalstva v mestih smo ugotovili, da ni bistveno
drugačno kot na nemestnih območjih. Razlike v stopnjah rodnosti in šte-
vilu otrok sicer so zaznavne, a niso zelo izrazite in bi težko govorili o bistve-
no drugačnem rodnostnem obnašanju »meščank«. Verjetno bi morali pri
iskanju razlogov za to vendarle uporabiti kategorijo »polmestnega« pre-
bivalstva, ki živi pretežno mestni način življenja, opravi pretežni del svo-
jih dejavnosti v mestu, a biva na podeželju ali pa v naselju, ki nima povsem
mestnega značaja. Prav ti so verjetno krivi za majhne razlike med povpre-
čji za mestna in nemestna območja. Zato mesta ne glede na to, kako jih
opredelimo in kolikšen del celotnega prebivalstva jim pripišemo, ne more-
jo biti diametralno nasprotje svojemu protipolu – nemestom oziroma po-
deželskim naseljem. Seveda pa zgornja ugotovitev ne pomeni, da opaznih
razlik med mestnimi in nemestnimi območji ni.
Ženske po številu rojenih otrok so kazalnik, ki nam posredno pokaže,
kako se po rodnosti razlikujejo posamezna območja. V tem pogledu so v
nemestnih naseljih in na območjih najmanjših gostot nadpovprečno zasto-
najmanjšima deležema priseljencev in priseljenk Žiri (8,6 in 7,4 %). Deleže
moških priseljencev vseh generacij, ki so bili nižji od povprečne vrednosti
za nemestna naselja, so bili v:
• Žireh: 8,6 %,
• Muti: 11,4 %,
• Beltincih: 13,5 %,
• Radljah ob Dravi: 14,9 %,
• Lenartu v Slov. Goricah: 16,1 %,
• Naklem: 16,2 %, in
• Črni na Koroškem: 16,2 %.
Pri ženskah pa so bili deleži manjši od povprečja za nemestna naselja v:
• Žireh: 7,4 %
188 • Trebnjem: 11,6 %
• Gornji Radgoni: 12,9 %,
• Mozirju: 13,7 %,
• Lenartu v Slov. Goricah: 13,8 %, in
• Šmartnem pri Litiji: 14,3 %.
V glavnem gre za manjša središča v bolj tradicionalnem podeželskem
okolju, ki je očitno lahko zadovoljilo večji del potreb po delovni sili in je
bilo zato priseljevanje iz tujine sorazmerno majhno. Po drugi strani pa gre
za naselja, ki bi bolj kot k mestom sodila med nemestna naselja.
Kazalniki rodnosti
Za samoobnavljanje prebivalstva v mestih smo ugotovili, da ni bistveno
drugačno kot na nemestnih območjih. Razlike v stopnjah rodnosti in šte-
vilu otrok sicer so zaznavne, a niso zelo izrazite in bi težko govorili o bistve-
no drugačnem rodnostnem obnašanju »meščank«. Verjetno bi morali pri
iskanju razlogov za to vendarle uporabiti kategorijo »polmestnega« pre-
bivalstva, ki živi pretežno mestni način življenja, opravi pretežni del svo-
jih dejavnosti v mestu, a biva na podeželju ali pa v naselju, ki nima povsem
mestnega značaja. Prav ti so verjetno krivi za majhne razlike med povpre-
čji za mestna in nemestna območja. Zato mesta ne glede na to, kako jih
opredelimo in kolikšen del celotnega prebivalstva jim pripišemo, ne more-
jo biti diametralno nasprotje svojemu protipolu – nemestom oziroma po-
deželskim naseljem. Seveda pa zgornja ugotovitev ne pomeni, da opaznih
razlik med mestnimi in nemestnimi območji ni.
Ženske po številu rojenih otrok so kazalnik, ki nam posredno pokaže,
kako se po rodnosti razlikujejo posamezna območja. V tem pogledu so v
nemestnih naseljih in na območjih najmanjših gostot nadpovprečno zasto-
