Page 190 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 190
tno prebivalstvo Slovenije
• Železniki: 22,4 %,
• Vipava: 23,1 %, in
• Žiri: 25,3 %.
Še bolj so značilnostim nemestnih naselij blizu naselja, kjer so bili naj-
višji deleži žensk, ki so rodile štiri otroke in več. Poleg Žirov to skupino ses-
tavljajo še Šmarje pri Jelšah, Muta in Turnišče. Tudi za te deleže velja, da so
bili večji od povprečja za nemestna naselja in so dosegali vrednosti v razpo-
nu od 5,5 do 6,5 %. V glavnem gre za naselja, ki se tudi pri drugih značilno-
stih pojavljajo med takimi z najmanj mestnim značajem. To potrjujejo tudi
deleži žensk, ki so rodile le enega otroka, ki so bili sicer v mestih nadpov-
prečni. Vendar so bili v kar 12 mestnih območjih ti deleži manjši od pov-
prečja za nemestna naselja. V Žireh je bil celo manjši od desetine (9,8 %).
190 Poleg že zgoraj naštetih pa so med omenjeno dvanajsterico še:
• Šenčur,
• Cerkno,
• Ivančna Gorica,
• Logatec,
• Beltinci,
• Škofja Loka in
• Grosuplje.
V tej skupini se torej pojavljajo tudi že nekatera manjša in večja krajev-
na središča iz ožje in širše okolice Ljubljane, kar lahko pripišemo priseljeva-
nju mladih družin iz večjih mest oziroma predvsem iz Ljubljane.
Tudi v skupini naselij z največjimi deleži žensk s samo enim otrokom
(24,0 do 25,9 %) niso samo taka, za katera bi lahko trdili, da so res izrazito
mestna. Prej bi lahko rekli, da gre za naselja, kjer je zaradi različnih razlo-
gov rodnost v njih razmeroma nizka. V skupini so od velikih mest Mari-
bor z okoliškimi mesti (Spodnje Hoče, Rače, Miklavž na Dravskem polju)
in Celje, dve zasavski mesti (Trbovlje in Hrastnik) ter Murska Sobota in
Kranjska Gora.
Razlike v stopnjah rodnosti, ki smo jih izračunali iz povprečnega števi-
la rojenih v obdobju 2009 do 2012 in števila žensk v rodni dobi 1. 1. 2011,
so bile med območji glede na gostoto stanovanj na hišno številko in obmo-
čji glede na tip naselja sorazmerno majhne. Rodnost se zmanjšuje v smeri
od nižjih proti višjim gostotam, pri čemer je tudi zaznati premik najvišje
starostnospecifične stopnje rodnosti k višji starosti. V razredih zelo nizke
in nizke gostote je rodnost nadpovprečna, povprečje pa najbolj presega ra-
zred najnižje gostote in to predvsem na račun presežka v starostnih razre-
dih 20 do 24 ter 25 do 29 let. V razredih srednje in visoke gostote je najvišja
• Železniki: 22,4 %,
• Vipava: 23,1 %, in
• Žiri: 25,3 %.
Še bolj so značilnostim nemestnih naselij blizu naselja, kjer so bili naj-
višji deleži žensk, ki so rodile štiri otroke in več. Poleg Žirov to skupino ses-
tavljajo še Šmarje pri Jelšah, Muta in Turnišče. Tudi za te deleže velja, da so
bili večji od povprečja za nemestna naselja in so dosegali vrednosti v razpo-
nu od 5,5 do 6,5 %. V glavnem gre za naselja, ki se tudi pri drugih značilno-
stih pojavljajo med takimi z najmanj mestnim značajem. To potrjujejo tudi
deleži žensk, ki so rodile le enega otroka, ki so bili sicer v mestih nadpov-
prečni. Vendar so bili v kar 12 mestnih območjih ti deleži manjši od pov-
prečja za nemestna naselja. V Žireh je bil celo manjši od desetine (9,8 %).
190 Poleg že zgoraj naštetih pa so med omenjeno dvanajsterico še:
• Šenčur,
• Cerkno,
• Ivančna Gorica,
• Logatec,
• Beltinci,
• Škofja Loka in
• Grosuplje.
V tej skupini se torej pojavljajo tudi že nekatera manjša in večja krajev-
na središča iz ožje in širše okolice Ljubljane, kar lahko pripišemo priseljeva-
nju mladih družin iz večjih mest oziroma predvsem iz Ljubljane.
Tudi v skupini naselij z največjimi deleži žensk s samo enim otrokom
(24,0 do 25,9 %) niso samo taka, za katera bi lahko trdili, da so res izrazito
mestna. Prej bi lahko rekli, da gre za naselja, kjer je zaradi različnih razlo-
gov rodnost v njih razmeroma nizka. V skupini so od velikih mest Mari-
bor z okoliškimi mesti (Spodnje Hoče, Rače, Miklavž na Dravskem polju)
in Celje, dve zasavski mesti (Trbovlje in Hrastnik) ter Murska Sobota in
Kranjska Gora.
Razlike v stopnjah rodnosti, ki smo jih izračunali iz povprečnega števi-
la rojenih v obdobju 2009 do 2012 in števila žensk v rodni dobi 1. 1. 2011,
so bile med območji glede na gostoto stanovanj na hišno številko in obmo-
čji glede na tip naselja sorazmerno majhne. Rodnost se zmanjšuje v smeri
od nižjih proti višjim gostotam, pri čemer je tudi zaznati premik najvišje
starostnospecifične stopnje rodnosti k višji starosti. V razredih zelo nizke
in nizke gostote je rodnost nadpovprečna, povprečje pa najbolj presega ra-
zred najnižje gostote in to predvsem na račun presežka v starostnih razre-
dih 20 do 24 ter 25 do 29 let. V razredih srednje in visoke gostote je najvišja
