Page 182 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 182
Mestno prebivalstvo Slovenije
in Trzinu. V vseh naštetih je bil delež zaposlenih od vsega aktivnega prebi-
valstva višji od 85 %. V Železnikih je bil delež brezposelnih le 5-odstoten, v
Cerknem pa še za 0,3 odstotne točke nižji. Med srednje velikimi mesti je bil
najnižji delež brezposelnih v Škofji Loki (8,8 %), ki sta ji z nekoliko višjima
deležema sledila Kamnik in Domžale (v obeh 9,3 %). Med velikimi mesti
je bil najnižji delež brezposelnih v Kopru (9,5 %), a nič prav dosti višji ni bil
delež niti v Novem mestu (10,1 %) niti v Ljubljani (10,6 %). Zaradi najniž-
jega deleža samozaposlenih (6,0 %) med velikimi mesti je imelo Novo mes-
to med temi mesti tudi najvišji delež zaposlenih (83,9 %).
Če povzamemo, je razmerje med zaposlenimi in drugimi aktivnimi
prebivalci najugodnejše v mestnih območjih v širši okolici Ljubljane in na
Gorenjskem, kjer je tudi več gospodarsko sorazmerno dobro stoječih manj-
ših industrijskih središč. Prav nasprotno pa je stanje v severovzhodni Slo-
182 veniji, še posebej v Prekmurju, kjer se tudi tamkajšnjim mestnim središčem
močno pozna slabše gospodarsko stanje te regije v primerjavi z drugimi deli
države. Tudi zasavska mestna območja imajo precej nizko stopnjo zaposle-
nosti, a je stanje v njih za spoznanje boljše kot v Prekmurju.
Kazalniki sestave prebivalstva po tipu družine
Za porazdelitev prebivalstva glede na tip družine smo ugotovili precejšnjo
razliko med nizkima razredoma gostote in ostalimi pri deležih zakoncev z
otroki. V prvih dveh je bil delež skoraj polovičen (48,4 in 46,9 %). V razre-
dih srednje in visoke gostote pa so se deleži gibali nekaj nad tretjino (med
33,6 in 36,1 %). Podobno visok delež kot v območjih z najnižjo gostoto je
bil tudi v nemestnih naseljih (48,3 %). Bližji temu kot pa deležem v mestnih
naseljih je bil delež naselij mestnega območja (45,6 %). V mestnih naseljih
pa je delež padal v smeri od majhnih proti velikim mestom (od 41,3 % do
36,2 %).
Deleži zakoncev brez otrok odstopajo od slovenskega povprečja (12,5
%) navzgor samo v območjih nizke gostote (13,1 %), v območjih zelo niz-
ke gostote je bil delež enak povprečju, v območjih višje gostote pa je pod-
povprečen. Pri delitvi po tipih naselij pa močneje odstopajo od povprečja
navzgor naselja mestnega območja (14,7 %), v vseh ostalih tipih naselij so se
vrednosti povprečnih deležev gibale blizu slovenskemu povprečju.
Kategorijo drugo lahko opredelimo kot značilnejšo za mesta in za ob-
močja srednje in visoke gostote. Delež te kategorije, ki obsega kategorije
»ni član družine«, »stari starši z vnuki«, »bratje/sestre« je v Sloveniji 1.
1. 2011 znašal 17,4 %. Od te vrednosti sta najbolj navzdol odstopali povpre-
čji nemestnih naselij in naselij mestnega območja (14,4 in 14,5 %), povpreč-
ni deleži mest pa so bili nadpovprečni in so rasli v smeri od majhnih mest
in Trzinu. V vseh naštetih je bil delež zaposlenih od vsega aktivnega prebi-
valstva višji od 85 %. V Železnikih je bil delež brezposelnih le 5-odstoten, v
Cerknem pa še za 0,3 odstotne točke nižji. Med srednje velikimi mesti je bil
najnižji delež brezposelnih v Škofji Loki (8,8 %), ki sta ji z nekoliko višjima
deležema sledila Kamnik in Domžale (v obeh 9,3 %). Med velikimi mesti
je bil najnižji delež brezposelnih v Kopru (9,5 %), a nič prav dosti višji ni bil
delež niti v Novem mestu (10,1 %) niti v Ljubljani (10,6 %). Zaradi najniž-
jega deleža samozaposlenih (6,0 %) med velikimi mesti je imelo Novo mes-
to med temi mesti tudi najvišji delež zaposlenih (83,9 %).
Če povzamemo, je razmerje med zaposlenimi in drugimi aktivnimi
prebivalci najugodnejše v mestnih območjih v širši okolici Ljubljane in na
Gorenjskem, kjer je tudi več gospodarsko sorazmerno dobro stoječih manj-
ših industrijskih središč. Prav nasprotno pa je stanje v severovzhodni Slo-
182 veniji, še posebej v Prekmurju, kjer se tudi tamkajšnjim mestnim središčem
močno pozna slabše gospodarsko stanje te regije v primerjavi z drugimi deli
države. Tudi zasavska mestna območja imajo precej nizko stopnjo zaposle-
nosti, a je stanje v njih za spoznanje boljše kot v Prekmurju.
Kazalniki sestave prebivalstva po tipu družine
Za porazdelitev prebivalstva glede na tip družine smo ugotovili precejšnjo
razliko med nizkima razredoma gostote in ostalimi pri deležih zakoncev z
otroki. V prvih dveh je bil delež skoraj polovičen (48,4 in 46,9 %). V razre-
dih srednje in visoke gostote pa so se deleži gibali nekaj nad tretjino (med
33,6 in 36,1 %). Podobno visok delež kot v območjih z najnižjo gostoto je
bil tudi v nemestnih naseljih (48,3 %). Bližji temu kot pa deležem v mestnih
naseljih je bil delež naselij mestnega območja (45,6 %). V mestnih naseljih
pa je delež padal v smeri od majhnih proti velikim mestom (od 41,3 % do
36,2 %).
Deleži zakoncev brez otrok odstopajo od slovenskega povprečja (12,5
%) navzgor samo v območjih nizke gostote (13,1 %), v območjih zelo niz-
ke gostote je bil delež enak povprečju, v območjih višje gostote pa je pod-
povprečen. Pri delitvi po tipih naselij pa močneje odstopajo od povprečja
navzgor naselja mestnega območja (14,7 %), v vseh ostalih tipih naselij so se
vrednosti povprečnih deležev gibale blizu slovenskemu povprečju.
Kategorijo drugo lahko opredelimo kot značilnejšo za mesta in za ob-
močja srednje in visoke gostote. Delež te kategorije, ki obsega kategorije
»ni član družine«, »stari starši z vnuki«, »bratje/sestre« je v Sloveniji 1.
1. 2011 znašal 17,4 %. Od te vrednosti sta najbolj navzdol odstopali povpre-
čji nemestnih naselij in naselij mestnega območja (14,4 in 14,5 %), povpreč-
ni deleži mest pa so bili nadpovprečni in so rasli v smeri od majhnih mest
