Page 183 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 183
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela 183
proti velikim (od 18,3 do 22,6 %). Povprečna deleža območij nizke in zelo
nizke gostote sta bila prav tako podpovprečna (14,4 in 15,1 %), v ostalih ra-
zredih gostote pa so bile vrednosti povprečnih deležev med 22,1 in 23,8.
Družine mater z otroki so tudi značilnejše za mesta in za območja sre-
dnje in visoke gostote. Družin mater z otroki je bilo v Sloveniji 14,0 %, pov-
prečna deleža območij zelo nizke in nizke gostote sta bila podpovprečna
(12,2 in 12,9 %), ostalih območij gostote pa nadpovprečni (med 16,2 in 18,1
%). Povprečni deleži so pri tipih naselij naraščali od nemestnih naselij (12,
4 %) preko naselij mestnega območja (13,4 %) do velikih mest (16,7 %) in so
bili nadpovprečni samo pri mestih.
Zunajzakonski partnerji z otroki so bili še najbolj enakomerno razpo-
rejeni, še posebej glede na tip naselij, kjer so se povprečni deleži gibali ok-
rog državnega povprečja (8,8 %) v razponu ene odstotne točke. Najnižji je
bil delež v velikih mestih in naseljih mestnega območja (8,2 %), najvišji pa v
majhnih mestih. Povprečni deleži območij gostote so bili za spoznanje bolj
razpršeni okrog državnega povprečja (v razponu 1,2 odstotne točke) z naj-
višjim deležem na območju nizke srednje gostote in najnižjim na območju
zelo visoke.
Še enakomerneje so bili porazdeljeni očetje z otroki. V Sloveniji je v
tem tipu družine ob popisu 2011 živelo le 2,7 % oseb. Pri porazdelitvi po ti-
pih naselij so bila odstopanja navzgor in navzdol le po 0,2 odstotne točke,
pri porazdelitvi po gostoti pa še toliko ne.
Če povzamemo, so za mesta in območja višje gostote značilnejše pred-
vsem družine in prebivalci, ki spadajo v kategorijo »drugo oziroma tip
družine ni znan« ter matere z otroki. V nemestnih območjih pa so najbolj
nadpovprečno zastopane družine staršev z otroki. Pri tem tipu družine je
bila tudi razlika med mestnimi in nemestnimi območji absolutno največ-
ja. Nekoliko presenetljiva je ugotovitev, da so bile družine zunajzakonskih
partnerjev z otroki pogostejše v nemestnih naseljih kot v naseljih mestne-
ga območja in velikih mestih. Pričakovali bi, da bo na podeželju, kjer je so-
cialni nadzor močnejši in tradicionalne vrednote bolj uveljavljene, ta delež
manjši kot v mestih. Treba pa je pri tem upoštevati, da je dobršen del nase-
lij, ki sicer niso opredeljena kot mestna, vendarle do te mere urbaniziran, da
to dovolj močno vpliva na povprečje, da se omenjeni tradicionalizem v pov-
prečnem deležu ni pokazal.
Med posameznimi mestnimi območji so bile seveda zelo velike razlike.
Za Piran lahko zapišemo, da pri njem najbolj pridejo do izraza značilnosti,
ki veljajo za mesta. Delež zakoncev z otroki je bil v njem med vsemi mestni-
mi območji najmanjši (25,0 %), skoraj najmanjši je bil tudi delež zakoncev
brez otrok (9,8 %), največji so bili deleža mater (18,5 %) in očetov (3,9 %) z
proti velikim (od 18,3 do 22,6 %). Povprečna deleža območij nizke in zelo
nizke gostote sta bila prav tako podpovprečna (14,4 in 15,1 %), v ostalih ra-
zredih gostote pa so bile vrednosti povprečnih deležev med 22,1 in 23,8.
Družine mater z otroki so tudi značilnejše za mesta in za območja sre-
dnje in visoke gostote. Družin mater z otroki je bilo v Sloveniji 14,0 %, pov-
prečna deleža območij zelo nizke in nizke gostote sta bila podpovprečna
(12,2 in 12,9 %), ostalih območij gostote pa nadpovprečni (med 16,2 in 18,1
%). Povprečni deleži so pri tipih naselij naraščali od nemestnih naselij (12,
4 %) preko naselij mestnega območja (13,4 %) do velikih mest (16,7 %) in so
bili nadpovprečni samo pri mestih.
Zunajzakonski partnerji z otroki so bili še najbolj enakomerno razpo-
rejeni, še posebej glede na tip naselij, kjer so se povprečni deleži gibali ok-
rog državnega povprečja (8,8 %) v razponu ene odstotne točke. Najnižji je
bil delež v velikih mestih in naseljih mestnega območja (8,2 %), najvišji pa v
majhnih mestih. Povprečni deleži območij gostote so bili za spoznanje bolj
razpršeni okrog državnega povprečja (v razponu 1,2 odstotne točke) z naj-
višjim deležem na območju nizke srednje gostote in najnižjim na območju
zelo visoke.
Še enakomerneje so bili porazdeljeni očetje z otroki. V Sloveniji je v
tem tipu družine ob popisu 2011 živelo le 2,7 % oseb. Pri porazdelitvi po ti-
pih naselij so bila odstopanja navzgor in navzdol le po 0,2 odstotne točke,
pri porazdelitvi po gostoti pa še toliko ne.
Če povzamemo, so za mesta in območja višje gostote značilnejše pred-
vsem družine in prebivalci, ki spadajo v kategorijo »drugo oziroma tip
družine ni znan« ter matere z otroki. V nemestnih območjih pa so najbolj
nadpovprečno zastopane družine staršev z otroki. Pri tem tipu družine je
bila tudi razlika med mestnimi in nemestnimi območji absolutno največ-
ja. Nekoliko presenetljiva je ugotovitev, da so bile družine zunajzakonskih
partnerjev z otroki pogostejše v nemestnih naseljih kot v naseljih mestne-
ga območja in velikih mestih. Pričakovali bi, da bo na podeželju, kjer je so-
cialni nadzor močnejši in tradicionalne vrednote bolj uveljavljene, ta delež
manjši kot v mestih. Treba pa je pri tem upoštevati, da je dobršen del nase-
lij, ki sicer niso opredeljena kot mestna, vendarle do te mere urbaniziran, da
to dovolj močno vpliva na povprečje, da se omenjeni tradicionalizem v pov-
prečnem deležu ni pokazal.
Med posameznimi mestnimi območji so bile seveda zelo velike razlike.
Za Piran lahko zapišemo, da pri njem najbolj pridejo do izraza značilnosti,
ki veljajo za mesta. Delež zakoncev z otroki je bil v njem med vsemi mestni-
mi območji najmanjši (25,0 %), skoraj najmanjši je bil tudi delež zakoncev
brez otrok (9,8 %), največji so bili deleža mater (18,5 %) in očetov (3,9 %) z
