Page 187 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 187
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela
pri moških kot pri ženskah (8,0 in 7,4 %). Podobno velja tudi za območja
gostote. Priseljevanje je bilo torej najbolj usmerjeno v večja mesta in obmo-
čja največje gostote, kasneje pa se potomci priseljencev razseljujejo v ob-
mestja (naselja mestnega območja) in območja nižje gostote.
V večini slovenskih mestnih območij so prevladovali priseljeni prebi-
valci iz tujine, ki jih Statistični urad uvršča med priseljence druge in tretje
generacije. Prevlada priseljencev prve generacije kaže na večje priseljevanje
v sedanjosti in je značilno za mesta, kjer se je v času, na katerega se nanaša-
jo podatki, še vedno zaposlovalo dosti delovne sile iz tujine (Šoštanj, Vele-
nje, Štore, Sežana). Skupno največji deleži priseljenskega prebivalstva vseh
treh generacij (po vsaj enem od staršev) imajo obalna mesta, saj je bil v vseh
delež zelo blizu polovici ali pa celo večji.
Pri moških so bili deleži večji od 50,0 % v:
• Velenju: 50,7 %, 187
• Sežani: 51,2 %,
• Luciji: 53,3 %,
• Metliki: 56,0 %,
• Rogatcu: 56,4 %,
• Izoli 57,5 %,
• Piranu: 57,6 %,
• Kopru: 60,0 %, in na
• Jesenicah: 60,4 %.
Pri ženskah je bil delež večji od polovice v Izoli, Piranu in na Jesenicah
(53,4 %), blizu tej vrednosti pa so bila v glavnem ista mesta, ki imajo nad
polovične deleže pri moških. Obalna mesta so tako izrazito priseljenska
zaradi množičnega odseljevanja italijanskega prebivalstva po drugi svetov-
ni vojni in po podpisu londonskega memoranduma. Veliki deleži prebival-
stva s priseljenskim poreklom so značilni tudi za nekatera manjša obmej-
na mesta na meji s Hrvaško (Metlika, Rogatec) ter za industrijska središča,
kjer so predvsem v preteklosti rabili zelo veliko delovne sile. Jesenice z naj-
večjima deležema priseljenega prebivalstva so zagotovo najznačilnejše tovr-
stno mestno območje, med velikimi mesti je to Velenje, med majhnimi pa
Velenju bližnji Šoštanj (predvsem pri moških) in Koroška Bela v neposre-
dni soseščini mestnega območja Jesenic.
Najmanj prebivalstva s priseljenskim poreklom je v manjših mestnih
območjih, a zaradi varovanja podatkov za vsa žal nismo razpolagali z ob-
javljivimi podatki (pri moških Cerkno, Turnišče in Šmartno pri Litiji, pri
ženskah pa Muta, Beltinci, Radlje ob Dravi, Naklo, Črna na Koroškem,
Cerkno in Turnišče). Ob upoštevanju navedenega dejstva so mesto z daleč
pri moških kot pri ženskah (8,0 in 7,4 %). Podobno velja tudi za območja
gostote. Priseljevanje je bilo torej najbolj usmerjeno v večja mesta in obmo-
čja največje gostote, kasneje pa se potomci priseljencev razseljujejo v ob-
mestja (naselja mestnega območja) in območja nižje gostote.
V večini slovenskih mestnih območij so prevladovali priseljeni prebi-
valci iz tujine, ki jih Statistični urad uvršča med priseljence druge in tretje
generacije. Prevlada priseljencev prve generacije kaže na večje priseljevanje
v sedanjosti in je značilno za mesta, kjer se je v času, na katerega se nanaša-
jo podatki, še vedno zaposlovalo dosti delovne sile iz tujine (Šoštanj, Vele-
nje, Štore, Sežana). Skupno največji deleži priseljenskega prebivalstva vseh
treh generacij (po vsaj enem od staršev) imajo obalna mesta, saj je bil v vseh
delež zelo blizu polovici ali pa celo večji.
Pri moških so bili deleži večji od 50,0 % v:
• Velenju: 50,7 %, 187
• Sežani: 51,2 %,
• Luciji: 53,3 %,
• Metliki: 56,0 %,
• Rogatcu: 56,4 %,
• Izoli 57,5 %,
• Piranu: 57,6 %,
• Kopru: 60,0 %, in na
• Jesenicah: 60,4 %.
Pri ženskah je bil delež večji od polovice v Izoli, Piranu in na Jesenicah
(53,4 %), blizu tej vrednosti pa so bila v glavnem ista mesta, ki imajo nad
polovične deleže pri moških. Obalna mesta so tako izrazito priseljenska
zaradi množičnega odseljevanja italijanskega prebivalstva po drugi svetov-
ni vojni in po podpisu londonskega memoranduma. Veliki deleži prebival-
stva s priseljenskim poreklom so značilni tudi za nekatera manjša obmej-
na mesta na meji s Hrvaško (Metlika, Rogatec) ter za industrijska središča,
kjer so predvsem v preteklosti rabili zelo veliko delovne sile. Jesenice z naj-
večjima deležema priseljenega prebivalstva so zagotovo najznačilnejše tovr-
stno mestno območje, med velikimi mesti je to Velenje, med majhnimi pa
Velenju bližnji Šoštanj (predvsem pri moških) in Koroška Bela v neposre-
dni soseščini mestnega območja Jesenic.
Najmanj prebivalstva s priseljenskim poreklom je v manjših mestnih
območjih, a zaradi varovanja podatkov za vsa žal nismo razpolagali z ob-
javljivimi podatki (pri moških Cerkno, Turnišče in Šmartno pri Litiji, pri
ženskah pa Muta, Beltinci, Radlje ob Dravi, Naklo, Črna na Koroškem,
Cerkno in Turnišče). Ob upoštevanju navedenega dejstva so mesto z daleč
