Page 181 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 181
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela 181
nim prebivalstvom 11,7-odstoten. Povprečje za mestna območja je odsto-
palo za 0,2 odstotne točke navzgor, za nemestna pa za 0,2 navzdol. Delež
samozaposlenih je bil sicer za pet odstotnih točk manjši (6,7 %), odstopanje
pa je bilo tudi v tem primeru popolnoma enako. Mestna območja so ime-
la torej za malenkost večja deleža brezposelnih in samozaposlenih od ne-
mestnih, ki so imela zato ustrezno večji delež zaposlenih (82,0 %).
Pet mestnih območij z najmanjšimi deleži zaposlenih poleg Senove-
ga sestavljajo še vsa štiri prekmurska mestna območja. Lendava z najvišjim
(22,3 %) deležem brezposelnih med vsemi je imela tako samo 72,6 % zapo-
slenih med vsem aktivnim prebivalstvom. Murska Sobota je imela sicer de-
lež brezposelnih 17,9 %, a je bil v njej zelo visok tudi delež samozaposlenih,
zato je bil v njej delež zaposlenih drugi najmanjši med vsemi slovenskimi
mestnimi območji. Manj kot tričetrtinski je bil delež še v Senovem, v Tur-
nišču in Beltincih pa je bil 75, 5 in 75,6 %. Delež brezposelnih je bil podob-
no visok kot v navedenih naseljih (višji kot v Murski Soboti in Beltincih)
še v Kočevju. V Piranu je bil absolutno največji delež samozaposlenih (11,9
%) in je bil tako tam delež zaposlenih tudi še zelo blizu treh četrtin. Po ve-
likosti tega deleža sta Piranu sledili mestni območji Radlje ob Dravi in Ma-
ribor. V teh dveh sicer ni bil izrazito izstopajoč niti delež brezposelnih niti
delež samozaposlenih, a sta bila seštevka dovolj visoka, da sta bila deleža za-
poslenih med osmerico najmanjših.
Med večjimi mesti je bil največji delež brezposelnih ob že omenje-
nem Mariboru, ki je skupaj z Ravnami, Rušami in Muto sestavljal skupino
mestnih območij z deleži med 16 in 17 %, še v Velenju je bil delež 15,5 in v
Celju 14,3 %, medtem ko so imela ostala velika mesta deleže nižje od držav-
nega povprečja in tudi od povprečja za mestna območja.
Največji delež samozaposlenih med srednjimi mesti je bil v Izoli, med
velikimi pa v Kopru. Poleg že omenjenega Pirana, kjer je bil ta delež sploh
največji, so bili ti večji od 10,0 % še v Portorožu, Luciji, na Bledu in v Bovcu.
Po eni strani gre za obmorska mesta, po drugi pa za turistična; ali je prav
turizem dejavnost, zaradi katere je v teh mestih tako velik delež samozapo-
slenih, pa lahko zgolj ugibamo.
Če so nizki deleži zaposlenih značilni predvsem za vzhodno oziro-
ma severovzhodno Slovenijo, pa je prav obratno pri visokih deležih. Me-
stna območja s takimi deleži so pogostejša na zahodu oziroma severozaho-
du. To velja za mesta v Zahodnem predalpskem hribovju. V Železnikih in
Cerknem, dveh industrijskih središčih s tega območja, je bilo med aktiv-
nim prebivalstvom skoraj devet desetin zaposlenih. Prav dosti manjši ni bil
ta delež tudi na Koroški Beli in v Žireh pa tudi na Jesenicah, v okolici Lju-
bljane pa so bili deleži blizu takim vrednostim v Ivančni Gorici, Borovnici
nim prebivalstvom 11,7-odstoten. Povprečje za mestna območja je odsto-
palo za 0,2 odstotne točke navzgor, za nemestna pa za 0,2 navzdol. Delež
samozaposlenih je bil sicer za pet odstotnih točk manjši (6,7 %), odstopanje
pa je bilo tudi v tem primeru popolnoma enako. Mestna območja so ime-
la torej za malenkost večja deleža brezposelnih in samozaposlenih od ne-
mestnih, ki so imela zato ustrezno večji delež zaposlenih (82,0 %).
Pet mestnih območij z najmanjšimi deleži zaposlenih poleg Senove-
ga sestavljajo še vsa štiri prekmurska mestna območja. Lendava z najvišjim
(22,3 %) deležem brezposelnih med vsemi je imela tako samo 72,6 % zapo-
slenih med vsem aktivnim prebivalstvom. Murska Sobota je imela sicer de-
lež brezposelnih 17,9 %, a je bil v njej zelo visok tudi delež samozaposlenih,
zato je bil v njej delež zaposlenih drugi najmanjši med vsemi slovenskimi
mestnimi območji. Manj kot tričetrtinski je bil delež še v Senovem, v Tur-
nišču in Beltincih pa je bil 75, 5 in 75,6 %. Delež brezposelnih je bil podob-
no visok kot v navedenih naseljih (višji kot v Murski Soboti in Beltincih)
še v Kočevju. V Piranu je bil absolutno največji delež samozaposlenih (11,9
%) in je bil tako tam delež zaposlenih tudi še zelo blizu treh četrtin. Po ve-
likosti tega deleža sta Piranu sledili mestni območji Radlje ob Dravi in Ma-
ribor. V teh dveh sicer ni bil izrazito izstopajoč niti delež brezposelnih niti
delež samozaposlenih, a sta bila seštevka dovolj visoka, da sta bila deleža za-
poslenih med osmerico najmanjših.
Med večjimi mesti je bil največji delež brezposelnih ob že omenje-
nem Mariboru, ki je skupaj z Ravnami, Rušami in Muto sestavljal skupino
mestnih območij z deleži med 16 in 17 %, še v Velenju je bil delež 15,5 in v
Celju 14,3 %, medtem ko so imela ostala velika mesta deleže nižje od držav-
nega povprečja in tudi od povprečja za mestna območja.
Največji delež samozaposlenih med srednjimi mesti je bil v Izoli, med
velikimi pa v Kopru. Poleg že omenjenega Pirana, kjer je bil ta delež sploh
največji, so bili ti večji od 10,0 % še v Portorožu, Luciji, na Bledu in v Bovcu.
Po eni strani gre za obmorska mesta, po drugi pa za turistična; ali je prav
turizem dejavnost, zaradi katere je v teh mestih tako velik delež samozapo-
slenih, pa lahko zgolj ugibamo.
Če so nizki deleži zaposlenih značilni predvsem za vzhodno oziro-
ma severovzhodno Slovenijo, pa je prav obratno pri visokih deležih. Me-
stna območja s takimi deleži so pogostejša na zahodu oziroma severozaho-
du. To velja za mesta v Zahodnem predalpskem hribovju. V Železnikih in
Cerknem, dveh industrijskih središčih s tega območja, je bilo med aktiv-
nim prebivalstvom skoraj devet desetin zaposlenih. Prav dosti manjši ni bil
ta delež tudi na Koroški Beli in v Žireh pa tudi na Jesenicah, v okolici Lju-
bljane pa so bili deleži blizu takim vrednostim v Ivančni Gorici, Borovnici
