Page 180 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 180
Mestno prebivalstvo Slovenije
izobraževanje v zadnjih desetletjih je delež žensk s to stopnjo izobrazbe že
presegel delež moških. Zaradi večjega deleža žensk v višjih starostnih ra-
zredih in nevključevanja žensk v višje stopnje izobraževanja v času njiho-
ve mladosti pa je večji od deleža moških tudi delež žensk z najnižjimi sto-
pnjami izobrazbe.
Velika razlika v izobraženosti prebivalstva pa ni samo med mestni-
mi in nemestnimi območji, temveč so velike tudi razlike med posamezni-
mi mestnimi območji. Na izobrazbeno sestavo vplivajo številni dejavniki,
ki so očitno dosti pomembnejši kot je tako ali drugače opredeljena »me-
stnost«. Izračunani indeks izobraženosti (število terciarno izobraženih na
100 osnovnošolsko in manj izobraženih) se je pri 104 mestnih območjih
gibal od 26,3 pri Tržiču do 212,5 pri Trzinu, povprečje za nemestna nase-
lja je znašalo 40,3, za Slovenijo 60,0, za mestna območja pa 85,9. Neugodno
180 razmerje med deležema najbolj in najmanj izobraženih imajo mestna ob-
močja, ki bi jih lahko označili za industrijsko in rudarsko usmerjena. Po-
leg Tržiča so imeli nizke vrednosti še Hrastnik, Šoštanj, Jesenice, Črna na
Koroškem, Štore itn. Med mestnimi območji z ugodnim razmerjem izje-
mno izstopata Trzin, ki je dejansko »satelit« bližnje Ljubljane, in seveda
Ljubljana, ki je kot glavno mesto države s številnimi funkcijami najprivlač-
nejše središče z največjo in najpestrejšo ponudbo delovnih mest za vse vrste
terciarno izobraženega prebivalstva. Ostalim mestnim območjem z ugo-
dnim razmerjem lahko pripišemo privlačnost, ki je povezana s turizmom
oziroma z lego v privlačnem okolju ter dobro dostopnostjo. Mestna obmo-
čja z vrednostmi nad 120 so tako še Bled, Portorož in Kranjska Gora.
Razmerje med spoloma se je pri terciarnih stopnjah izobrazbe najkrep-
keje prevesilo na stran žensk pri manjših mestnih območjih z najnižjimi
deleži terciarno izobraženih. V teh je očitno prišlo do povečevanja dele-
ža terciarno izobraženih šele v zadnjih desetletjih, ko se v študijske progra-
me, ki dajejo terciarno stopnjo izobrazbe, vključuje več deklet kot fantov.
V Črni na Koroškem in na Koroški Beli je bilo na primer skoraj dvakrat
več terciarno izobraženih žensk kot moških. Delež terciarno izobraženih
žensk je med vsemi velikimi mesti najbolj presegal delež terciarno izobra-
ženih moških v industrijskem Velenju, od vseh srednje velikih mest pa na
industrijskih Jesenicah.
Kazalniki zaposlitvene sestave aktivnega prebivalstva
Za razmerja med zaposlenimi, samozaposlenimi in brezposelnimi smo ugo-
tovili, da so razlike med mestnimi in ostalimi naselji sorazmerno majhne,
velike pa so razlike med posameznimi mestnimi območji in to predvsem
pri brezposelnih. Delež brezposelnih je bil 1. 1. 2011 v Sloveniji med aktiv-
izobraževanje v zadnjih desetletjih je delež žensk s to stopnjo izobrazbe že
presegel delež moških. Zaradi večjega deleža žensk v višjih starostnih ra-
zredih in nevključevanja žensk v višje stopnje izobraževanja v času njiho-
ve mladosti pa je večji od deleža moških tudi delež žensk z najnižjimi sto-
pnjami izobrazbe.
Velika razlika v izobraženosti prebivalstva pa ni samo med mestni-
mi in nemestnimi območji, temveč so velike tudi razlike med posamezni-
mi mestnimi območji. Na izobrazbeno sestavo vplivajo številni dejavniki,
ki so očitno dosti pomembnejši kot je tako ali drugače opredeljena »me-
stnost«. Izračunani indeks izobraženosti (število terciarno izobraženih na
100 osnovnošolsko in manj izobraženih) se je pri 104 mestnih območjih
gibal od 26,3 pri Tržiču do 212,5 pri Trzinu, povprečje za nemestna nase-
lja je znašalo 40,3, za Slovenijo 60,0, za mestna območja pa 85,9. Neugodno
180 razmerje med deležema najbolj in najmanj izobraženih imajo mestna ob-
močja, ki bi jih lahko označili za industrijsko in rudarsko usmerjena. Po-
leg Tržiča so imeli nizke vrednosti še Hrastnik, Šoštanj, Jesenice, Črna na
Koroškem, Štore itn. Med mestnimi območji z ugodnim razmerjem izje-
mno izstopata Trzin, ki je dejansko »satelit« bližnje Ljubljane, in seveda
Ljubljana, ki je kot glavno mesto države s številnimi funkcijami najprivlač-
nejše središče z največjo in najpestrejšo ponudbo delovnih mest za vse vrste
terciarno izobraženega prebivalstva. Ostalim mestnim območjem z ugo-
dnim razmerjem lahko pripišemo privlačnost, ki je povezana s turizmom
oziroma z lego v privlačnem okolju ter dobro dostopnostjo. Mestna obmo-
čja z vrednostmi nad 120 so tako še Bled, Portorož in Kranjska Gora.
Razmerje med spoloma se je pri terciarnih stopnjah izobrazbe najkrep-
keje prevesilo na stran žensk pri manjših mestnih območjih z najnižjimi
deleži terciarno izobraženih. V teh je očitno prišlo do povečevanja dele-
ža terciarno izobraženih šele v zadnjih desetletjih, ko se v študijske progra-
me, ki dajejo terciarno stopnjo izobrazbe, vključuje več deklet kot fantov.
V Črni na Koroškem in na Koroški Beli je bilo na primer skoraj dvakrat
več terciarno izobraženih žensk kot moških. Delež terciarno izobraženih
žensk je med vsemi velikimi mesti najbolj presegal delež terciarno izobra-
ženih moških v industrijskem Velenju, od vseh srednje velikih mest pa na
industrijskih Jesenicah.
Kazalniki zaposlitvene sestave aktivnega prebivalstva
Za razmerja med zaposlenimi, samozaposlenimi in brezposelnimi smo ugo-
tovili, da so razlike med mestnimi in ostalimi naselji sorazmerno majhne,
velike pa so razlike med posameznimi mestnimi območji in to predvsem
pri brezposelnih. Delež brezposelnih je bil 1. 1. 2011 v Sloveniji med aktiv-
