Page 191 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 191
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela
stopnja rodnosti premaknjena v starostni razred 30 do 34 let in z večanjem 191
gostote vse manjša od državnega povprečja. Podobno velja tudi za tipe na-
selij, s tem, da so na eni strani razpona nemestna naselja z višjo rodnostjo,
na drugi pa velika mesta z nižjo rodnostjo in viškom pri višji starosti. Vmes
pa so skoraj povsem izenačena med seboj in s slovenskim povprečjem nase-
lja mestnih območij, majhna in srednja mesta. Razlike med območji gosto-
te v velikih mestih pa kažejo precej drugačno sliko. Skoraj v vsakem nasled-
njem starostnem razredu je najvišja rodnost v drugem razredu gostote. Če
odmislimo razred zelo majhne gostote, v katerem je v velikih mestih živelo
zelo malo ljudi, potem lahko rečemo, da je edina razlika med razredi nižje
in razredi višje gostote v velikih mestih v skupni rodnosti, ki je nekaj nad-
povprečna v razredu prostorskih okolišev z nižjimi gostotami in podpov-
prečna na območjih z višjimi.
Pri analizi starostnospecifičnih stopenj rodnosti po posameznih
mestnih območjih smo ugotovili, da je izrazit premik rodnosti v višjo sta-
rost v velikih mestih predvsem zaradi Ljubljane, v ostalih je bil precej manj-
ši. Z manjšanjem območij se večajo tudi razlike med njimi, poleg tega pa
vse bolj prihajajo do izraza naključni dejavniki. Ti so zaznavni že pri krivu-
lji enoletnih starostnospecifičnih stopenj rodnosti za Ljubljano in to kljub
temu, da ima okrog četrt milijona prebivalcev in da smo starostnospeci-
fične stopnje rodnosti računali s štiriletnim povprečjem števila rojstev. Z
manjšanjem števila prebivalcev se nihanja zaradi naključnih dejavnikov
močno stopnjujejo.
Od 104 mestnih območij jih je 45 imelo najvišjo starostnospecifično
stopnjo rodnosti v petletnem starostnem razredu 30 do 34 let, ostala pa v
starostnem razredu od 25 do 29 let. Med slednje je od velikih mest sodilo
le Velenje.
Najnižja celotna rodnost je bila v:
• Turnišču: 0,99,
• Portorožu: 1,00,
• Lendavi: 1,01,
• Piranu: 1,04,
• Črni na Koroškem: 1,09,
• Miklavžu na Dravskem polju: 1,14,
• Gornji Radgoni: 1,14, in
• Luciji: 1,20.
Ker gre izključno za majhna mesta, se to ne sklada s splošno ugotovi-
tvijo, da je nizka rodnost značilnejša za velika mesta. Tudi višek rodnosti je
bil kar v polovici od navedenih naselij še v starostnem razredu od 25 do 29
stopnja rodnosti premaknjena v starostni razred 30 do 34 let in z večanjem 191
gostote vse manjša od državnega povprečja. Podobno velja tudi za tipe na-
selij, s tem, da so na eni strani razpona nemestna naselja z višjo rodnostjo,
na drugi pa velika mesta z nižjo rodnostjo in viškom pri višji starosti. Vmes
pa so skoraj povsem izenačena med seboj in s slovenskim povprečjem nase-
lja mestnih območij, majhna in srednja mesta. Razlike med območji gosto-
te v velikih mestih pa kažejo precej drugačno sliko. Skoraj v vsakem nasled-
njem starostnem razredu je najvišja rodnost v drugem razredu gostote. Če
odmislimo razred zelo majhne gostote, v katerem je v velikih mestih živelo
zelo malo ljudi, potem lahko rečemo, da je edina razlika med razredi nižje
in razredi višje gostote v velikih mestih v skupni rodnosti, ki je nekaj nad-
povprečna v razredu prostorskih okolišev z nižjimi gostotami in podpov-
prečna na območjih z višjimi.
Pri analizi starostnospecifičnih stopenj rodnosti po posameznih
mestnih območjih smo ugotovili, da je izrazit premik rodnosti v višjo sta-
rost v velikih mestih predvsem zaradi Ljubljane, v ostalih je bil precej manj-
ši. Z manjšanjem območij se večajo tudi razlike med njimi, poleg tega pa
vse bolj prihajajo do izraza naključni dejavniki. Ti so zaznavni že pri krivu-
lji enoletnih starostnospecifičnih stopenj rodnosti za Ljubljano in to kljub
temu, da ima okrog četrt milijona prebivalcev in da smo starostnospeci-
fične stopnje rodnosti računali s štiriletnim povprečjem števila rojstev. Z
manjšanjem števila prebivalcev se nihanja zaradi naključnih dejavnikov
močno stopnjujejo.
Od 104 mestnih območij jih je 45 imelo najvišjo starostnospecifično
stopnjo rodnosti v petletnem starostnem razredu 30 do 34 let, ostala pa v
starostnem razredu od 25 do 29 let. Med slednje je od velikih mest sodilo
le Velenje.
Najnižja celotna rodnost je bila v:
• Turnišču: 0,99,
• Portorožu: 1,00,
• Lendavi: 1,01,
• Piranu: 1,04,
• Črni na Koroškem: 1,09,
• Miklavžu na Dravskem polju: 1,14,
• Gornji Radgoni: 1,14, in
• Luciji: 1,20.
Ker gre izključno za majhna mesta, se to ne sklada s splošno ugotovi-
tvijo, da je nizka rodnost značilnejša za velika mesta. Tudi višek rodnosti je
bil kar v polovici od navedenih naselij še v starostnem razredu od 25 do 29
