Page 192 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 192
tno prebivalstvo Slovenije
let, pri drugi polovici pa v starostnem razredu od 30 do 34, kar je sicer zna-
čilnejše za velika mesta. Seveda so tudi med mestnimi območji z najvišjimi
stopnjami celotne rodnosti majhna naselja, a med osmerico s stopnjo 1,80
in več je od velikih mest Novo mesto (1,80), od srednjih pa Kamnik (1,87).
Višje stopnje kot v teh dveh so bile v:
• Šmartnem pri Litiji: 1,89,
• Trebnjem: 1,93,
• Logatcu: 1,94,
• Naklem: 1,98,
• Vipavi: 2,11, in
• Ajdovščini: 2,14.
V slednjih dveh so bile stopnje že takšne, da naj bi že zadoščale za ob-
192 navljanje prebivalstva z naravnim prirastkom. Z izjemo Ajdovščine in No-
vega mesta je bila v vseh ostalih naštetih mestnih območjih najvišja staro-
stnospecifična stopnja rodnosti v starostnem razredu od 25 do 29 let, kar je
res značilnejše za majhna mesta in seveda še bolj za nemestna naselja. Ob
vsem tem lahko sklenemo le, da je zaradi močnega vpliva naključnih dejav-
nikov na podlagi analize podatkov za tako majhne enote, kot so slovenska
mesta (mestna območja), težko opredeliti, kaj ključno vpliva na tako veli-
ke razlike med njimi.
Kazalniki smrtnosti
Pri smrtnosti je bila povezanost med območjem bivanja in višino stopenj
zelo majhna, umrli so bili razporejeni dokaj podobno kot celotno prebi-
valstvo in to tako med območji glede na tip naselja kot med območji gle-
de na gostoto. Pri starostnospecifičnih stopnjah smrtnosti tudi tu stopa-
jo v ospredje naključni dejavniki takoj, ko imamo opravka z nekaj nižjim
številom prebivalstva. Pri smrtnosti smo tudi ugotovili, da ni stopnjeva-
nja v smeri od najnižjih proti najvišjim gostotam ali pa od nemestnih na-
selij proti velikim mestom in to ne v eni ne v drugi smeri. Najvišje stopnje
smrtnosti so bile na primer značilne za majhna mesta. V teh je bilo umrlih
v starosti 65 let in več za četrtino več, kot bi pričakovali glede na delež vse-
ga prebivalstva teh mest (lokacijski količnik: 1,24). To je posledica večjega
vpliva, ki ga imajo na starostno strukturo in smrtnost domovi starejših ob-
čanov v manjših naseljih. Med razredi prostorskih okolišev po gostoti je od
ostalih navzgor odstopal višji srednji razred gostote (10,00 do 24,99 stano-
vanj na stavbo) z najvišjimi stopnjami smrtnosti tako v razredu od 0 do 64
let kot tudi 65 let in več (3,35 in 57,60 umrlih na 1.000 prebivalcev ustre-
zne starosti). Splošna stopnja smrtnosti je bila za ta razred tako 9,82 umr-
let, pri drugi polovici pa v starostnem razredu od 30 do 34, kar je sicer zna-
čilnejše za velika mesta. Seveda so tudi med mestnimi območji z najvišjimi
stopnjami celotne rodnosti majhna naselja, a med osmerico s stopnjo 1,80
in več je od velikih mest Novo mesto (1,80), od srednjih pa Kamnik (1,87).
Višje stopnje kot v teh dveh so bile v:
• Šmartnem pri Litiji: 1,89,
• Trebnjem: 1,93,
• Logatcu: 1,94,
• Naklem: 1,98,
• Vipavi: 2,11, in
• Ajdovščini: 2,14.
V slednjih dveh so bile stopnje že takšne, da naj bi že zadoščale za ob-
192 navljanje prebivalstva z naravnim prirastkom. Z izjemo Ajdovščine in No-
vega mesta je bila v vseh ostalih naštetih mestnih območjih najvišja staro-
stnospecifična stopnja rodnosti v starostnem razredu od 25 do 29 let, kar je
res značilnejše za majhna mesta in seveda še bolj za nemestna naselja. Ob
vsem tem lahko sklenemo le, da je zaradi močnega vpliva naključnih dejav-
nikov na podlagi analize podatkov za tako majhne enote, kot so slovenska
mesta (mestna območja), težko opredeliti, kaj ključno vpliva na tako veli-
ke razlike med njimi.
Kazalniki smrtnosti
Pri smrtnosti je bila povezanost med območjem bivanja in višino stopenj
zelo majhna, umrli so bili razporejeni dokaj podobno kot celotno prebi-
valstvo in to tako med območji glede na tip naselja kot med območji gle-
de na gostoto. Pri starostnospecifičnih stopnjah smrtnosti tudi tu stopa-
jo v ospredje naključni dejavniki takoj, ko imamo opravka z nekaj nižjim
številom prebivalstva. Pri smrtnosti smo tudi ugotovili, da ni stopnjeva-
nja v smeri od najnižjih proti najvišjim gostotam ali pa od nemestnih na-
selij proti velikim mestom in to ne v eni ne v drugi smeri. Najvišje stopnje
smrtnosti so bile na primer značilne za majhna mesta. V teh je bilo umrlih
v starosti 65 let in več za četrtino več, kot bi pričakovali glede na delež vse-
ga prebivalstva teh mest (lokacijski količnik: 1,24). To je posledica večjega
vpliva, ki ga imajo na starostno strukturo in smrtnost domovi starejših ob-
čanov v manjših naseljih. Med razredi prostorskih okolišev po gostoti je od
ostalih navzgor odstopal višji srednji razred gostote (10,00 do 24,99 stano-
vanj na stavbo) z najvišjimi stopnjami smrtnosti tako v razredu od 0 do 64
let kot tudi 65 let in več (3,35 in 57,60 umrlih na 1.000 prebivalcev ustre-
zne starosti). Splošna stopnja smrtnosti je bila za ta razred tako 9,82 umr-
