Page 193 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 193
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela 193
lih na 1.000 prebivalcev. Najmanjše stopnje so bile v razredu navišje gostote
(2,85; 35,51; 6,88), v ostalih razredih pa so bile nekaj višje in precej izenače-
ne. Navedene stopnje smrtnosti ločeno po spolu so bile z izjemo starostne-
ga razreda od 0 do 64 let pri moških najvišje v majhnih mestih, v primeru
omenjene izjeme pa v srednje velikih mestih. Vsi trije kazalniki smrtnosti
pri moških so bili najnižji v velikih mestih in še pri ženskah starostnega ra-
zreda 65 let in več. Starostnospecifična stopnja smrtnosti žensk v starosti 0
do 64 let in splošna stopnja smrtnosti žensk pa sta bili najnižji v nemestnih
naseljih.
Ob obravnavanju smrtnosti po petletnih starostnih razredih smo se
soočili s še očitnejšim vplivom naključnih dejavnikov, ki pridejo še pose-
bej močno do izraza pri nižjih starostnih razredih, kjer je umrlih še soraz-
merno malo in že eden ali dva umrla več močno vpliva(ta) na izračunane
starostnospecifične stopnje smrtnosti. Zato že na ravni razredov naselij po
tipih ni bilo mogoče narediti kakšnih posebnih zaključkov o razlikah v
smrtnosti glede na starost. Na ravni posameznih mestnih območij pa taka
analiza zaradi majhnega števila prebivalcev večine naših mest sploh ni priš-
la v poštev.
Razlike med statistično opredeljenimi mestnimi območji so zaradi
močnega vpliva naključnih dejavnikov v številnih majhnih mestih tudi
pri ostalih kazalnikih smrtnosti zelo velike. Zanimivo je, da je korelacija
med umrljivostjo mlajših in starejših sorazmerno nizka in so pogosti pri-
meri mestnih območij s precej nadpovprečno stopnjo pri mlajših in podob-
no podpovprečno pri starejših. Seveda so pogosti tudi obratni primeri. Na
splošno smo ugotovili večja odstopanja od povprečja pri stopnjah umrlji-
vosti starejših. V tej kategoriji je očitno opaznejši vpliv domov starejših ob-
čanov, ki v manjših mestih povzročajo večjo osredotočenost najstarejšega
prebivalstva, pri katerem je tudi umrljivost največja.
Po nizkih stopnjah smrtnosti starejših izstopajo
• Litija: 24,91,
• Mozirje: 25,34,
• Žalec: 27,09,
• Radeče: 27,16,
• Miklavž na Dravskem polju: 27,49, in
• Rače: 27,78.
Vendar je bila v Račah tudi ena najvišjih stopenj umrljivosti v staro-
stnem razredu od 0 do 64 let (3,24), zato se je tam tudi splošna stopnja smr-
tnosti povzpela na 8,04, medtem ko je bila v Mozirju ob zelo nizki smr-
tnosti pred 65. letom zgolj 5,76.
lih na 1.000 prebivalcev. Najmanjše stopnje so bile v razredu navišje gostote
(2,85; 35,51; 6,88), v ostalih razredih pa so bile nekaj višje in precej izenače-
ne. Navedene stopnje smrtnosti ločeno po spolu so bile z izjemo starostne-
ga razreda od 0 do 64 let pri moških najvišje v majhnih mestih, v primeru
omenjene izjeme pa v srednje velikih mestih. Vsi trije kazalniki smrtnosti
pri moških so bili najnižji v velikih mestih in še pri ženskah starostnega ra-
zreda 65 let in več. Starostnospecifična stopnja smrtnosti žensk v starosti 0
do 64 let in splošna stopnja smrtnosti žensk pa sta bili najnižji v nemestnih
naseljih.
Ob obravnavanju smrtnosti po petletnih starostnih razredih smo se
soočili s še očitnejšim vplivom naključnih dejavnikov, ki pridejo še pose-
bej močno do izraza pri nižjih starostnih razredih, kjer je umrlih še soraz-
merno malo in že eden ali dva umrla več močno vpliva(ta) na izračunane
starostnospecifične stopnje smrtnosti. Zato že na ravni razredov naselij po
tipih ni bilo mogoče narediti kakšnih posebnih zaključkov o razlikah v
smrtnosti glede na starost. Na ravni posameznih mestnih območij pa taka
analiza zaradi majhnega števila prebivalcev večine naših mest sploh ni priš-
la v poštev.
Razlike med statistično opredeljenimi mestnimi območji so zaradi
močnega vpliva naključnih dejavnikov v številnih majhnih mestih tudi
pri ostalih kazalnikih smrtnosti zelo velike. Zanimivo je, da je korelacija
med umrljivostjo mlajših in starejših sorazmerno nizka in so pogosti pri-
meri mestnih območij s precej nadpovprečno stopnjo pri mlajših in podob-
no podpovprečno pri starejših. Seveda so pogosti tudi obratni primeri. Na
splošno smo ugotovili večja odstopanja od povprečja pri stopnjah umrlji-
vosti starejših. V tej kategoriji je očitno opaznejši vpliv domov starejših ob-
čanov, ki v manjših mestih povzročajo večjo osredotočenost najstarejšega
prebivalstva, pri katerem je tudi umrljivost največja.
Po nizkih stopnjah smrtnosti starejših izstopajo
• Litija: 24,91,
• Mozirje: 25,34,
• Žalec: 27,09,
• Radeče: 27,16,
• Miklavž na Dravskem polju: 27,49, in
• Rače: 27,78.
Vendar je bila v Račah tudi ena najvišjih stopenj umrljivosti v staro-
stnem razredu od 0 do 64 let (3,24), zato se je tam tudi splošna stopnja smr-
tnosti povzpela na 8,04, medtem ko je bila v Mozirju ob zelo nizki smr-
tnosti pred 65. letom zgolj 5,76.
