Page 194 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 194
tno prebivalstvo Slovenije
Mestna območja, v katerih so starostnospecifične stopnje smrtnosti
starejših presegale 100 na 1.000 prebivalcev v starosti 65 let in več, so:
• Laško: 100,54,
• Šmarje pri Jelšah: 103,67,
• Polzela: 106,68, in
• Štore: 114,41.
V vseh ostalih mestnih območjih so bile vrednosti manjše od 90. Zato
so tudi splošne stopnje smrtnosti v navedenih štirih naseljih dosegale sko-
raj neverjetne vrednosti v razponu od 24,52 do 27,75. Nedvomno je to pos-
ledica osredotočanja najstarejšega prebivalstva z najvišjo stopnjo umrlji-
vosti v domovih starejših občanov, v Štorah imajo poleg tega še varovana
stanovanja za starejše.
194 Najmanjše razlike med kazalniki smrtnosti starejših so pri velikih mes-
tih. Pri srednjih po deležu precej odstopa navzdol Murska Sobota, navzgor
pa Izola, Jesenice in Trbovlje. Povprečne vrednosti starostnospecifičnih
stopenj smrtnosti (od 0 do 64 ter 65 let in več) so bile:
• za nemestna območja: 2,39 in 43,05,
• za Slovenijo: 2,33 in 43,78, ter
• za mestna območja: 2,27 in 44,46.
Razlike so majhne, tako rekoč zanemarljive. Večina velikih mest je
imela obe starostnospecifični stopnji manjši od slovenskega povprečja, ve-
čina srednjih mest pa večji, a odstopanja navzgor še zdaleč niso bila tako
ekstremna kot pri zgoraj navedenih majhnih mestih. V Izoli, kjer je bila
starostnospecifična stopnja smrtnosti starejših med vsemi srednje velikimi
mesti največja, je dosegala vrednost 52,45.
Naj izpostavimo še mestna območja z najvišjo in najnižjo stopnjo smr-
tnosti mlajšega prebivalstva (0 do 64 let). Najnižje so bile te stopnje (pre-
zgodaj umrlih) v naseljih, ki bi jim težko našli veliko skupnih potez, še naj-
bolj so si podobna po tem, da so majhna po številu prebivalstva:.
• Borovnica: 1,08,
• Miren: 1,26,
• Cerkno: 1,47,
• Naklo: 1,47,
• Pivka: 1,49, in
• Bovec: 1,50.
Po najvišjem številu prezgodaj umrlih na 1.000 prebivalcev (v starosti
od 0 do 64 let) pa od ostalih mestnih območij najbolj odstopajo:
Mestna območja, v katerih so starostnospecifične stopnje smrtnosti
starejših presegale 100 na 1.000 prebivalcev v starosti 65 let in več, so:
• Laško: 100,54,
• Šmarje pri Jelšah: 103,67,
• Polzela: 106,68, in
• Štore: 114,41.
V vseh ostalih mestnih območjih so bile vrednosti manjše od 90. Zato
so tudi splošne stopnje smrtnosti v navedenih štirih naseljih dosegale sko-
raj neverjetne vrednosti v razponu od 24,52 do 27,75. Nedvomno je to pos-
ledica osredotočanja najstarejšega prebivalstva z najvišjo stopnjo umrlji-
vosti v domovih starejših občanov, v Štorah imajo poleg tega še varovana
stanovanja za starejše.
194 Najmanjše razlike med kazalniki smrtnosti starejših so pri velikih mes-
tih. Pri srednjih po deležu precej odstopa navzdol Murska Sobota, navzgor
pa Izola, Jesenice in Trbovlje. Povprečne vrednosti starostnospecifičnih
stopenj smrtnosti (od 0 do 64 ter 65 let in več) so bile:
• za nemestna območja: 2,39 in 43,05,
• za Slovenijo: 2,33 in 43,78, ter
• za mestna območja: 2,27 in 44,46.
Razlike so majhne, tako rekoč zanemarljive. Večina velikih mest je
imela obe starostnospecifični stopnji manjši od slovenskega povprečja, ve-
čina srednjih mest pa večji, a odstopanja navzgor še zdaleč niso bila tako
ekstremna kot pri zgoraj navedenih majhnih mestih. V Izoli, kjer je bila
starostnospecifična stopnja smrtnosti starejših med vsemi srednje velikimi
mesti največja, je dosegala vrednost 52,45.
Naj izpostavimo še mestna območja z najvišjo in najnižjo stopnjo smr-
tnosti mlajšega prebivalstva (0 do 64 let). Najnižje so bile te stopnje (pre-
zgodaj umrlih) v naseljih, ki bi jim težko našli veliko skupnih potez, še naj-
bolj so si podobna po tem, da so majhna po številu prebivalstva:.
• Borovnica: 1,08,
• Miren: 1,26,
• Cerkno: 1,47,
• Naklo: 1,47,
• Pivka: 1,49, in
• Bovec: 1,50.
Po najvišjem številu prezgodaj umrlih na 1.000 prebivalcev (v starosti
od 0 do 64 let) pa od ostalih mestnih območij najbolj odstopajo:
