Page 117 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 117
evalvacija doseganja kompetenc v podiplomskem študijskem programu
Študentje menijo, da so povečini zmožni tvornega sodelovanja pri skupinskem delu, vendar
ga v prvi vrsti razumejo kot okolje, kjer se je treba prilagajati. Sočasno so študentje izražali
željo po več psiholoških vsebinah in vsebinah, povezanih s komunikacijo:
»V bistvu je bil sistem, kako sestaviti popolno skupino. / Tudi v podjetju, da lahko
identificiraš vloge zaposlenega, tiste dobre lastnosti, in potem mu tudi tisto nalogo daš,
eden je dober za delat, eden je dober za motivirat, eden je dober za zaključevat, za vodit,
za koordinirat, za logistiko / Mislim, da je pomemben tudi ta psihološki vidik, ki ni
toliko poudarjen.« (1:66)
V. Kritična presoja
Študentje so precej samokritični, ko poročajo o svojem poznavanju posameznih strokov-
nih področij. Izražajo tudi zavedanje o lastnih omejitvah glede rabe raziskovalnih metod.
»Zdaj, da to obvladam, sigurno ne. Da pa razumeš osnove in da znaš povezati stvari, to
že znaš. Ker tako, kot je kolegica povedala: za razumet te finančne podatke rabiš veliko
več znanja, ker tam sicer zelo enostavno piše prihodki minus odhodki, ampak v praksi
je to vse potrebno poznati, kaj so odhodki, kaj vse šteti od česa – ni tako enostavno, kot
izgleda.« (2:27)
»V bistvu bi rabili v podjetje iti in tam preživeti nekaj časa in intervjuje narediti, če bi
hoteli priti do nekih podatkov.« (2:24)
Zaključujemo, da bi v prihodnje v študijskem procesu bilo dobro še bolj razširiti pri-
stop, ki ga več študentov opisuje kot takega, kjer so v največji meri krepili kritično razmi-
šljanje do poslovanja podjetij ali do posameznih podjetniških praks:
»Ja, pri [predmetu] smo primerjali; imel si dobro in slabo podjetje, in si moral/ in
[predmet] tudi/ si imel podatke o donosnosti, in si moral povedati, ali bi šel v investicijo
ali ne.« (3:11)
VI. Razlaga lastnih stališč in zaključkov
Udeleženci se pri svojem delu pogosto srečujejo z zahtevami po razlaganju svojih stališč ali
zagovarjanju mnenj. Zato je velikega pomena, da jih študij pripravi na to. Sami ocenjujejo,
da je razlaganje lastnih stališč sicer zahtevna, a izvedljiva naloga.
»Jaz pa delam na povsem drugem področju. Sem strokovna sodelavka za zdravnike
specialiste in jim prodajam medicinsko opremo. Mi po navadi dobimo strokovne članke
v angleščini in moramo naštudirat, zakaj je naš proizvod boljši od konkurenčnega in
zdravstvenemu osebju to predstavit. Naštudirat moram, kak je bil rezultat študije in
zagovarjat, zakaj je naš proizvod boljši od konkurenčnega.« (3:40)
Večina jih meni, da predstavitve seminarskih nalog niso učinkovito sredstvo za doseganje
večje kompetentnosti, saj gre povečini zgolj za naučeno opisovanje teorij. Bolj učinkovito bi
bilo poučevanje z vključitvijo večjega deleža študij primerov, na osnovi katerih bi študentje
razpravljali o teoretičnih pojmih.
Sami tudi ocenjujejo, da so v precejšnji meri sposobni uporabe strokovnih terminov
pri razlagi.
»Iz tega predmeta sem največ vzel, ker tega prej nisem obvladal, nisem si upal ničesar
povedati. Sem obvladal besedišče, ampak si enostavno nisem upal povedati, zdaj pa
znam.« (2:88)
115
Študentje menijo, da so povečini zmožni tvornega sodelovanja pri skupinskem delu, vendar
ga v prvi vrsti razumejo kot okolje, kjer se je treba prilagajati. Sočasno so študentje izražali
željo po več psiholoških vsebinah in vsebinah, povezanih s komunikacijo:
»V bistvu je bil sistem, kako sestaviti popolno skupino. / Tudi v podjetju, da lahko
identificiraš vloge zaposlenega, tiste dobre lastnosti, in potem mu tudi tisto nalogo daš,
eden je dober za delat, eden je dober za motivirat, eden je dober za zaključevat, za vodit,
za koordinirat, za logistiko / Mislim, da je pomemben tudi ta psihološki vidik, ki ni
toliko poudarjen.« (1:66)
V. Kritična presoja
Študentje so precej samokritični, ko poročajo o svojem poznavanju posameznih strokov-
nih področij. Izražajo tudi zavedanje o lastnih omejitvah glede rabe raziskovalnih metod.
»Zdaj, da to obvladam, sigurno ne. Da pa razumeš osnove in da znaš povezati stvari, to
že znaš. Ker tako, kot je kolegica povedala: za razumet te finančne podatke rabiš veliko
več znanja, ker tam sicer zelo enostavno piše prihodki minus odhodki, ampak v praksi
je to vse potrebno poznati, kaj so odhodki, kaj vse šteti od česa – ni tako enostavno, kot
izgleda.« (2:27)
»V bistvu bi rabili v podjetje iti in tam preživeti nekaj časa in intervjuje narediti, če bi
hoteli priti do nekih podatkov.« (2:24)
Zaključujemo, da bi v prihodnje v študijskem procesu bilo dobro še bolj razširiti pri-
stop, ki ga več študentov opisuje kot takega, kjer so v največji meri krepili kritično razmi-
šljanje do poslovanja podjetij ali do posameznih podjetniških praks:
»Ja, pri [predmetu] smo primerjali; imel si dobro in slabo podjetje, in si moral/ in
[predmet] tudi/ si imel podatke o donosnosti, in si moral povedati, ali bi šel v investicijo
ali ne.« (3:11)
VI. Razlaga lastnih stališč in zaključkov
Udeleženci se pri svojem delu pogosto srečujejo z zahtevami po razlaganju svojih stališč ali
zagovarjanju mnenj. Zato je velikega pomena, da jih študij pripravi na to. Sami ocenjujejo,
da je razlaganje lastnih stališč sicer zahtevna, a izvedljiva naloga.
»Jaz pa delam na povsem drugem področju. Sem strokovna sodelavka za zdravnike
specialiste in jim prodajam medicinsko opremo. Mi po navadi dobimo strokovne članke
v angleščini in moramo naštudirat, zakaj je naš proizvod boljši od konkurenčnega in
zdravstvenemu osebju to predstavit. Naštudirat moram, kak je bil rezultat študije in
zagovarjat, zakaj je naš proizvod boljši od konkurenčnega.« (3:40)
Večina jih meni, da predstavitve seminarskih nalog niso učinkovito sredstvo za doseganje
večje kompetentnosti, saj gre povečini zgolj za naučeno opisovanje teorij. Bolj učinkovito bi
bilo poučevanje z vključitvijo večjega deleža študij primerov, na osnovi katerih bi študentje
razpravljali o teoretičnih pojmih.
Sami tudi ocenjujejo, da so v precejšnji meri sposobni uporabe strokovnih terminov
pri razlagi.
»Iz tega predmeta sem največ vzel, ker tega prej nisem obvladal, nisem si upal ničesar
povedati. Sem obvladal besedišče, ampak si enostavno nisem upal povedati, zdaj pa
znam.« (2:88)
115
