Page 191 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 191
Kako izobraziti študente razrednega
pouka za učinkovito poučevanje
matematike
Darjo Felda, Mara Cotič
Uvod
Dogajanje v razredu in učinek učitelja oziroma poučevanja sta odločilna za izboljšanje uč-
nih izidov, pri čemer je poučevanje ključni faktor pri višanju kakovosti učenja (UNES-
CO, 2004). Izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev bi morali biti osrednji temi razisko-
valcev polja edukacije, ki bi najnovejša spoznanja vnašali v šolsko prakso. Donedavna je bil
učitelj obravnavan kot izurjen delavec, ki sam ni sprejemal odgovornih odločitev o svojem
delu, pač pa je sledil receptom, natančnim scenarijem in togim poučevalnim postopkom.
Po navadi je svoj profesionalni razvoj gradil s posebnimi navodili s strani »strokovnjakov«
v okviru ustreznih delavnic (Schon, McDonald, 1998; Craig et al., 1998). Tak pristop je po-
polnoma zgrešen, še toliko bolj v novejšem času, ko dajemo prednost konstruktivističnemu
pristopu in načelom aktivnega učenja. Učitelj mora postati razmišljajoči praktik, ki pri po-
uku uporablja pristope aktivnega učenja in ki učence spodbuja h kritičnemu dialogu, raz-
iskovanju in višjim miselnim procesom ob problemskem pouku (Boyle et al, 2003; Leu et
al., 2005). Učitelj mora biti strokovnjak, ki je zmožen sprotnega stalnega premišljanja o šol-
ski in razredni situaciji ter hitrega sprejemanja ustreznih suverenih odločitev (Boyle et al.,
2003; Verspoor, 2006).
Učitelj razrednega pouka mora biti usposobljen poučevati vsa kurikularna področja,
pri čemer se mora zavedati, da sta procesa učenja in poučevanja vsakega področja preplete-
na in da poučevanje ni zgolj »mehanično« prenašanje znanja na učečega. Področje pouče-
vanja matematike je v zadnjem času deležno precejšnje pozornosti; družba namreč ne pri-
čakuje, da bi se učeči »oborožil« s suhoparnim matematičnim znanjem, pač pa da bo učeči
ob zaključku šolanja matematično pismen oziroma matematično kompetenten. Evropska
komisija (2007) opredeljuje kompetence kot kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov,
ustrezajočih okoliščinam. Ključne kompetence, med katerimi je tudi matematična, so tiste,
ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno
vključenost in zaposlitev. Vsaka ključna kompetenca prispeva k uspešnemu življenju v druž-
bi znanja. Kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena
tveganj, sprejemanje odločitev ter konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejav-
189
pouka za učinkovito poučevanje
matematike
Darjo Felda, Mara Cotič
Uvod
Dogajanje v razredu in učinek učitelja oziroma poučevanja sta odločilna za izboljšanje uč-
nih izidov, pri čemer je poučevanje ključni faktor pri višanju kakovosti učenja (UNES-
CO, 2004). Izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev bi morali biti osrednji temi razisko-
valcev polja edukacije, ki bi najnovejša spoznanja vnašali v šolsko prakso. Donedavna je bil
učitelj obravnavan kot izurjen delavec, ki sam ni sprejemal odgovornih odločitev o svojem
delu, pač pa je sledil receptom, natančnim scenarijem in togim poučevalnim postopkom.
Po navadi je svoj profesionalni razvoj gradil s posebnimi navodili s strani »strokovnjakov«
v okviru ustreznih delavnic (Schon, McDonald, 1998; Craig et al., 1998). Tak pristop je po-
polnoma zgrešen, še toliko bolj v novejšem času, ko dajemo prednost konstruktivističnemu
pristopu in načelom aktivnega učenja. Učitelj mora postati razmišljajoči praktik, ki pri po-
uku uporablja pristope aktivnega učenja in ki učence spodbuja h kritičnemu dialogu, raz-
iskovanju in višjim miselnim procesom ob problemskem pouku (Boyle et al, 2003; Leu et
al., 2005). Učitelj mora biti strokovnjak, ki je zmožen sprotnega stalnega premišljanja o šol-
ski in razredni situaciji ter hitrega sprejemanja ustreznih suverenih odločitev (Boyle et al.,
2003; Verspoor, 2006).
Učitelj razrednega pouka mora biti usposobljen poučevati vsa kurikularna področja,
pri čemer se mora zavedati, da sta procesa učenja in poučevanja vsakega področja preplete-
na in da poučevanje ni zgolj »mehanično« prenašanje znanja na učečega. Področje pouče-
vanja matematike je v zadnjem času deležno precejšnje pozornosti; družba namreč ne pri-
čakuje, da bi se učeči »oborožil« s suhoparnim matematičnim znanjem, pač pa da bo učeči
ob zaključku šolanja matematično pismen oziroma matematično kompetenten. Evropska
komisija (2007) opredeljuje kompetence kot kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov,
ustrezajočih okoliščinam. Ključne kompetence, med katerimi je tudi matematična, so tiste,
ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno
vključenost in zaposlitev. Vsaka ključna kompetenca prispeva k uspešnemu življenju v druž-
bi znanja. Kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena
tveganj, sprejemanje odločitev ter konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejav-
189
