Page 192 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 192
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
nik pri vseh ključnih kompetencah (Evropska komisija, 2007). Matematična kompetenca je
sposobnost usvojitve in uporabe matematičnega načina razmišljanja za reševanje mnogih te-
žav v vsakdanjem življenju. Pri usvojitvi temeljnih tehnik računanja so poudarjeni postopek,
dejavnost ter znanje. Matematična kompetenca vključuje – v različnem obsegu – sposobnost
in pripravljenost za uporabo matematičnih načinov razmišljanja (logično in prostorsko raz-
mišljanje) in predstavljanja (formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice) (Evropska
komisija, 2007).
Evropska komisija (2007) navaja tudi bistveno znanje, spretnosti in odnose, poveza-
ne s to kompetenco:
- potrebno znanje matematike vključuje temeljito poznavanje številk, merskih enot in
struktur, osnovnih postopkov in osnovnih matematičnih predstavitev, razumevanje
matematičnih pojmov in zasnov ter zavedanje glede vprašanj, na katera lahko mate-
matika ponudi odgovor;
- posameznik mora biti sposoben uporabljati temeljna matematična načela in postop-
ke v vsakodnevnih okoliščinah doma in v službi ter slediti in ocenjevati sklope argu-
mentov, sposoben mora biti matematično razmišljati, razumeti matematične dokaze,
se sporazumevati v matematičnem jeziku ter uporabljati ustrezne pripomočke;
- pozitiven odnos do matematike temelji na spoštovanju resnice in pripravljenosti za is-
kanje razlogov ter za ocenjevanje njihove veljavnosti.
Dejavniki razvoja matematične pismenosti
Za kakovostno poučevanje matematike se morajo bodoči učitelji razrednega pouka zave-
dati, kaj vse vpliva na matematično pismenost oziroma, kako naj bi otroci gradili mate-
matično pismenost in postopoma postajali matematično kompetentni. Da bi se jim lahko
uspešno izgoibali, morajo poznati tudi dejavnike, ki negativno vplivajo na višanje ravni ma-
tematične pismenosti, in težave, na katere lahko naletijo pri gradnji matematične kompe-
tence učencev.
Že v začetku šolanja bi se morali otroci seznaniti z dejstvom, kako je matematika
narejena oziroma, kako nastaja in kako jo uporabljajo, ko se ukvarjajo z njo. Ni dovolj, da
jo »vsrkavajo« in vadijo rutinske matematične primere. Pouk matematike bi moral razvi-
jati naslednje vidike učenja:
- raziskovanje,
- reševanje problemov,
- ustvarjalno mišljenje,
- obdelavo podatkov,
- logično sklepanje in
- ocenjevanje rezultatov.
Žal pa mnogi ne vidijo in ne pojmujejo matematike kot ustvarjalne discipline, še zla-
sti ne, če učenje matematike in matematične dejavnosti doživljajo kot memoriranje dolo-
čenih dejstev in pravil ter izvrševanje ponavljajočih se algoritmov, dokler si ne zapomnijo
»mehaničnega« poteka postopka, ne glede na to, ali sploh razumejo, kar delajo. Da bi bilo
učenje matematike ustvarjalno, je potrebno učence vključiti v praktično reševanje realistič-
190
nik pri vseh ključnih kompetencah (Evropska komisija, 2007). Matematična kompetenca je
sposobnost usvojitve in uporabe matematičnega načina razmišljanja za reševanje mnogih te-
žav v vsakdanjem življenju. Pri usvojitvi temeljnih tehnik računanja so poudarjeni postopek,
dejavnost ter znanje. Matematična kompetenca vključuje – v različnem obsegu – sposobnost
in pripravljenost za uporabo matematičnih načinov razmišljanja (logično in prostorsko raz-
mišljanje) in predstavljanja (formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice) (Evropska
komisija, 2007).
Evropska komisija (2007) navaja tudi bistveno znanje, spretnosti in odnose, poveza-
ne s to kompetenco:
- potrebno znanje matematike vključuje temeljito poznavanje številk, merskih enot in
struktur, osnovnih postopkov in osnovnih matematičnih predstavitev, razumevanje
matematičnih pojmov in zasnov ter zavedanje glede vprašanj, na katera lahko mate-
matika ponudi odgovor;
- posameznik mora biti sposoben uporabljati temeljna matematična načela in postop-
ke v vsakodnevnih okoliščinah doma in v službi ter slediti in ocenjevati sklope argu-
mentov, sposoben mora biti matematično razmišljati, razumeti matematične dokaze,
se sporazumevati v matematičnem jeziku ter uporabljati ustrezne pripomočke;
- pozitiven odnos do matematike temelji na spoštovanju resnice in pripravljenosti za is-
kanje razlogov ter za ocenjevanje njihove veljavnosti.
Dejavniki razvoja matematične pismenosti
Za kakovostno poučevanje matematike se morajo bodoči učitelji razrednega pouka zave-
dati, kaj vse vpliva na matematično pismenost oziroma, kako naj bi otroci gradili mate-
matično pismenost in postopoma postajali matematično kompetentni. Da bi se jim lahko
uspešno izgoibali, morajo poznati tudi dejavnike, ki negativno vplivajo na višanje ravni ma-
tematične pismenosti, in težave, na katere lahko naletijo pri gradnji matematične kompe-
tence učencev.
Že v začetku šolanja bi se morali otroci seznaniti z dejstvom, kako je matematika
narejena oziroma, kako nastaja in kako jo uporabljajo, ko se ukvarjajo z njo. Ni dovolj, da
jo »vsrkavajo« in vadijo rutinske matematične primere. Pouk matematike bi moral razvi-
jati naslednje vidike učenja:
- raziskovanje,
- reševanje problemov,
- ustvarjalno mišljenje,
- obdelavo podatkov,
- logično sklepanje in
- ocenjevanje rezultatov.
Žal pa mnogi ne vidijo in ne pojmujejo matematike kot ustvarjalne discipline, še zla-
sti ne, če učenje matematike in matematične dejavnosti doživljajo kot memoriranje dolo-
čenih dejstev in pravil ter izvrševanje ponavljajočih se algoritmov, dokler si ne zapomnijo
»mehaničnega« poteka postopka, ne glede na to, ali sploh razumejo, kar delajo. Da bi bilo
učenje matematike ustvarjalno, je potrebno učence vključiti v praktično reševanje realistič-
190
