Page 198 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 198
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Zmožnost (bodočega) učitelja, da poišče več reprezentacij posameznega pojma ali vsebine
ter da uvidi in nazorno pokaže povezave med različnimi matematičnimi predstavami ali
zamislimi, je tesno povezana z učiteljevo samozavestjo oziroma zaupanjem v lastno znanje
matematike. Pozitivne izkušnje z matematiko, skupaj z ustreznim zaupanjem v lastno zna-
nje, ugodno vplivajo tako na uspešne predstavitve matematičnih vsebin na nastopih, ki jih
imajo bodoči učitelji matematike, kot tudi na kakovostno poučevanje matematike. Tudi
bodoči učitelj razrednega pouka bi torej moral imeti v okviru študija najprej možnost ra-
zumeti matematiko in se šele nato usmeriti v didaktiko matematike. Mnogi študenti ima-
jo namreč zakoreninjena taka prepričanja o matematiki in o učenju, s katerimi bi zelo tež-
ko uspešno poučevali matematiko (Beswick, 2005).
Hitro razvijajoča in spreminjajoča se družba zahteva sprotno posodabljanje študij-
skih programov, ki izobražujejo učitelje razrednega pouka. Pomembno je, da se bodoči
učitelji zavedajo tudi pomena stalnega strokovnega izpopolnjevanja, s katerim se bodo ves
čas prilagajali novim spoznanjem in zahtevam družbe. Tako bodo na svoji profesionalni
poti usmerjali otroke na začetku šolanja v učinkovito izgradnjo matematične kompeten-
ce, ene izmed ključnih kompetenc, potrebnih za celovit razvoj vsakega otroka. S pravimi
pristopi bodo matematiko neposredno povezali z realnimi okoliščinami ter s tako osmi-
šljenim poukom matematike prispevali k stalnemu višanju ravni matematične pismeno-
sti otrok.
Povzetek
Skladno z najnovejšimi znanstvenimi izsledki s področja didaktike matematike in s pričakovanji so-
dobne družbe je potrebno nadgrajevati tudi učne načrte predmetov, v okviru katerih se študenti uni-
verzitetnega študijskega programa Razredni pouk seznanjajo z vsebinami matematike in didaktike
matematike. Bodoči učitelji razrednega pouka se morajo seznaniti s pristopi aktivnega učenja, s kateri-
mi bodo učence spodbujali h kritičnemu dialogu, raziskovanju in višjim miselnim procesom. Učence
bodo vodili skozi ustvarjalno raziskovanje in reševanje realističnih problemov, s čimer bodo učenci raz-
vijali miselne veščine in logično sklepanje. Izkazovati morajo ustrezno raven matematične kompeten-
ce, ki jo kot eno ključnih opredeljuje tudi Evropska komisija, da bodo lahko na svoji profesionalni poti
uspešno gradili matematično pismenost učencev. Spoznati morajo kvalitete pouka matematike, ki za-
gotavlja višanje ravni matematične pismenosti, pa tudi pasti, ki se jim bodo morali izogibati.
Literatura
ACME. »Mathematics in Primary Years.« A Discussion Paper for the Rose Review of
the Primary Curriculum. The Advisory Committee on Mathematics Education
(ACME), 2008.
Beswick, Kim. »Preservice Teachers‘ Understandings of Relational and Instrumental Un-
derstanding.« In Proceedings of the 29th Conference of the International Group for the
Psychology of Mathematics Education, vol. 2, edited by Hellen L. Chick and Jill L.
Vincent, 161–68, Melbourne: PME, 2005.
Boyle, Bill, David While, and Trudy Boyle. »A Longitudinal Study of Teacher Change:
What Makes Professional Development Effective?« Working Paper No. 1. Man-
chester: University of Manchester, Institute for Political and Economic Governan-
ce, 2003.
196
Zmožnost (bodočega) učitelja, da poišče več reprezentacij posameznega pojma ali vsebine
ter da uvidi in nazorno pokaže povezave med različnimi matematičnimi predstavami ali
zamislimi, je tesno povezana z učiteljevo samozavestjo oziroma zaupanjem v lastno znanje
matematike. Pozitivne izkušnje z matematiko, skupaj z ustreznim zaupanjem v lastno zna-
nje, ugodno vplivajo tako na uspešne predstavitve matematičnih vsebin na nastopih, ki jih
imajo bodoči učitelji matematike, kot tudi na kakovostno poučevanje matematike. Tudi
bodoči učitelj razrednega pouka bi torej moral imeti v okviru študija najprej možnost ra-
zumeti matematiko in se šele nato usmeriti v didaktiko matematike. Mnogi študenti ima-
jo namreč zakoreninjena taka prepričanja o matematiki in o učenju, s katerimi bi zelo tež-
ko uspešno poučevali matematiko (Beswick, 2005).
Hitro razvijajoča in spreminjajoča se družba zahteva sprotno posodabljanje študij-
skih programov, ki izobražujejo učitelje razrednega pouka. Pomembno je, da se bodoči
učitelji zavedajo tudi pomena stalnega strokovnega izpopolnjevanja, s katerim se bodo ves
čas prilagajali novim spoznanjem in zahtevam družbe. Tako bodo na svoji profesionalni
poti usmerjali otroke na začetku šolanja v učinkovito izgradnjo matematične kompeten-
ce, ene izmed ključnih kompetenc, potrebnih za celovit razvoj vsakega otroka. S pravimi
pristopi bodo matematiko neposredno povezali z realnimi okoliščinami ter s tako osmi-
šljenim poukom matematike prispevali k stalnemu višanju ravni matematične pismeno-
sti otrok.
Povzetek
Skladno z najnovejšimi znanstvenimi izsledki s področja didaktike matematike in s pričakovanji so-
dobne družbe je potrebno nadgrajevati tudi učne načrte predmetov, v okviru katerih se študenti uni-
verzitetnega študijskega programa Razredni pouk seznanjajo z vsebinami matematike in didaktike
matematike. Bodoči učitelji razrednega pouka se morajo seznaniti s pristopi aktivnega učenja, s kateri-
mi bodo učence spodbujali h kritičnemu dialogu, raziskovanju in višjim miselnim procesom. Učence
bodo vodili skozi ustvarjalno raziskovanje in reševanje realističnih problemov, s čimer bodo učenci raz-
vijali miselne veščine in logično sklepanje. Izkazovati morajo ustrezno raven matematične kompeten-
ce, ki jo kot eno ključnih opredeljuje tudi Evropska komisija, da bodo lahko na svoji profesionalni poti
uspešno gradili matematično pismenost učencev. Spoznati morajo kvalitete pouka matematike, ki za-
gotavlja višanje ravni matematične pismenosti, pa tudi pasti, ki se jim bodo morali izogibati.
Literatura
ACME. »Mathematics in Primary Years.« A Discussion Paper for the Rose Review of
the Primary Curriculum. The Advisory Committee on Mathematics Education
(ACME), 2008.
Beswick, Kim. »Preservice Teachers‘ Understandings of Relational and Instrumental Un-
derstanding.« In Proceedings of the 29th Conference of the International Group for the
Psychology of Mathematics Education, vol. 2, edited by Hellen L. Chick and Jill L.
Vincent, 161–68, Melbourne: PME, 2005.
Boyle, Bill, David While, and Trudy Boyle. »A Longitudinal Study of Teacher Change:
What Makes Professional Development Effective?« Working Paper No. 1. Man-
chester: University of Manchester, Institute for Political and Economic Governan-
ce, 2003.
196
