Page 45 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Sistemski cilji in usmeritve razvoja turizma na nacionalnem nivoju 45
Najpomembnejše predpostavke za investicijski ciklus v slovenskem tu-
rizmu so:
– ureditev prostorskih aktov in potrebnih urbanističnih pogojev za
investicijsko dejavnost ter pridobivanje formalnih dovoljenj in so-
glasij za pričetek gradnje (pridobivanje ustrezne dokumentacije),
– pozitivni poslovni načrti na temelju programov (tržna analiza,
podjetniška analiza, ekonomska analiza),
– učinkovito financiranje investicij (struktura kapitala, projektni
način financiranja večjih investicij) in programov ter drugih tr-
žnih in poslovnih aktivnosti (marketinške aktivnosti, intelektual-
ni kapital …).
Turistični investicijski ciklus obsega investicije v prenočitvene kapaci-
tete, turistične programe in promocijo. Posredno pa obsega tudi dodatna
sredstva, ki vplivajo na naravovarstveno in kulturno okolje ter druge infra-
strukturne dejavnosti.
Za slovenski turizem sta strateškega pomena naslednji lokaciji:
– Institucionalna struktura za izvedbo investicijskega cikla temelji
na projektnem financiranju, vladni politiki turističnega razvoja in
posebnih institucionalnih projektnih mrežah.
– Investicijska politika je del letne politike razvoja slovenskega tu-
rizma. Država neposredno spodbuja investicijsko dejavnost, tako
da je pripravljena določene projekte podpreti s proračunskimi in
drugimi javnimi sredstvi ter s posebno projektno skupino za ko-
ordinacijo turističnih projektov in pridobivanje virov njihovega
financiranja iz proračunskih sredstev.
Turizem kot ekonomski in družbeni fenomen 20. stoletja je največja
svetovna gospodarska panoga (7-% povprečna rast v obdobju 1960–2000,
11 % svetovnega BDP, 9 % svetovne zaposlenosti, 8 % vrednosti svetovne-
ga izvoza) (Kovač 2002).
Zaradi svoje poslovne širine je turizem dejansko gospodarstvo vseh go-
spodarskih dejavnosti. S svojimi lastnostmi (storitve, globalizacija, svobo-
da) predstavlja najznačilnejše razvojno področje informacijske družbe pri-
hodnosti. Turizem je osrednja gospodarska panoga 21. stoletja in temeljni
kazalec družbenega in civilizacijskega razvoja.
Zato vse države, ne glede na ekonomsko razvitost, politično usmerje-
nost in kulturno različnost, poudarjajo razvoj turizma kot svojo strateško
razvojno usmeritev.
Najpomembnejše predpostavke za investicijski ciklus v slovenskem tu-
rizmu so:
– ureditev prostorskih aktov in potrebnih urbanističnih pogojev za
investicijsko dejavnost ter pridobivanje formalnih dovoljenj in so-
glasij za pričetek gradnje (pridobivanje ustrezne dokumentacije),
– pozitivni poslovni načrti na temelju programov (tržna analiza,
podjetniška analiza, ekonomska analiza),
– učinkovito financiranje investicij (struktura kapitala, projektni
način financiranja večjih investicij) in programov ter drugih tr-
žnih in poslovnih aktivnosti (marketinške aktivnosti, intelektual-
ni kapital …).
Turistični investicijski ciklus obsega investicije v prenočitvene kapaci-
tete, turistične programe in promocijo. Posredno pa obsega tudi dodatna
sredstva, ki vplivajo na naravovarstveno in kulturno okolje ter druge infra-
strukturne dejavnosti.
Za slovenski turizem sta strateškega pomena naslednji lokaciji:
– Institucionalna struktura za izvedbo investicijskega cikla temelji
na projektnem financiranju, vladni politiki turističnega razvoja in
posebnih institucionalnih projektnih mrežah.
– Investicijska politika je del letne politike razvoja slovenskega tu-
rizma. Država neposredno spodbuja investicijsko dejavnost, tako
da je pripravljena določene projekte podpreti s proračunskimi in
drugimi javnimi sredstvi ter s posebno projektno skupino za ko-
ordinacijo turističnih projektov in pridobivanje virov njihovega
financiranja iz proračunskih sredstev.
Turizem kot ekonomski in družbeni fenomen 20. stoletja je največja
svetovna gospodarska panoga (7-% povprečna rast v obdobju 1960–2000,
11 % svetovnega BDP, 9 % svetovne zaposlenosti, 8 % vrednosti svetovne-
ga izvoza) (Kovač 2002).
Zaradi svoje poslovne širine je turizem dejansko gospodarstvo vseh go-
spodarskih dejavnosti. S svojimi lastnostmi (storitve, globalizacija, svobo-
da) predstavlja najznačilnejše razvojno področje informacijske družbe pri-
hodnosti. Turizem je osrednja gospodarska panoga 21. stoletja in temeljni
kazalec družbenega in civilizacijskega razvoja.
Zato vse države, ne glede na ekonomsko razvitost, politično usmerje-
nost in kulturno različnost, poudarjajo razvoj turizma kot svojo strateško
razvojno usmeritev.
