Page 317 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 317
področje migracije glasbenih idej
Pri ustvarjanju glasbenih idej si pomagamo z računalniškimi progra-
mi, brez neposrednega človeškega ustvarjalca, svojevrstni koncept ustvar-
janja in s tem ideja je tudi aleatorika ter ustvarjanje naključnih tonskih
kombinacij.
Slika 5: Kroženje glasbenih idej med različnimi uveljavljenimi slogi in zvrstmi.
V ožjem pomenu besede glasbene ideje migrirajo po svetu že dolgo.
V srednjem veku, renesansi in naprej so skladatelji pogosto uporabljali že
znane melodije (cantus firmus, cantus prius factus) iz različnih zvrsti glas-
be. Tako je še danes. Ideje krožijo znotraj zvrsti ali med njimi, študente sez-
nanjamo z deli preteklih in sodobnih skladateljev, jih analiziramo in tudi
posnemamo, npr. slog Palestrinove, Bachove polifonije, harmonije, dode-
kafonsko, serialno tehniko ipd.
Naj se ob koncu uvoda zadržim še ob pojmu neželene migracije idej.
Podobno kot branimo urejenost družbenih skupnosti, težimo k ohranitvi
lastne kulturne podobe in s tem tudi umetniške. Tako kot k nam imigri-
rajo tujci ali emigriramo drugam mi, lahko z njimi imigrira tudi njihova
kultura in umetnost. Podobno kot drugačen genetski material lahko naše-
ga okrepi, ga lahko tudi oslabi. Prav tako nas neka tuja kultura navduši ali
pa ne. Tudi v glasbi bi lahko našli ideje, ki niso želene, doživljamo jih kot
okuženost naše govorice s tujimi elementi. Spomnim se odziva prijatelja
na igranje harmonikarja v neki naši gostilni, ki je v svoj nastop vpletel bal-
kanske ritme in melodije. Nastal je spor, ki se je končal z razrezanim me-
hom harmonike. Seveda številne tuje ideje lahko našo glasbo tudi oboga-
tijo in popestrijo. Že v preteklosti je znan vpliv islamske glasbene kulture
315
Pri ustvarjanju glasbenih idej si pomagamo z računalniškimi progra-
mi, brez neposrednega človeškega ustvarjalca, svojevrstni koncept ustvar-
janja in s tem ideja je tudi aleatorika ter ustvarjanje naključnih tonskih
kombinacij.
Slika 5: Kroženje glasbenih idej med različnimi uveljavljenimi slogi in zvrstmi.
V ožjem pomenu besede glasbene ideje migrirajo po svetu že dolgo.
V srednjem veku, renesansi in naprej so skladatelji pogosto uporabljali že
znane melodije (cantus firmus, cantus prius factus) iz različnih zvrsti glas-
be. Tako je še danes. Ideje krožijo znotraj zvrsti ali med njimi, študente sez-
nanjamo z deli preteklih in sodobnih skladateljev, jih analiziramo in tudi
posnemamo, npr. slog Palestrinove, Bachove polifonije, harmonije, dode-
kafonsko, serialno tehniko ipd.
Naj se ob koncu uvoda zadržim še ob pojmu neželene migracije idej.
Podobno kot branimo urejenost družbenih skupnosti, težimo k ohranitvi
lastne kulturne podobe in s tem tudi umetniške. Tako kot k nam imigri-
rajo tujci ali emigriramo drugam mi, lahko z njimi imigrira tudi njihova
kultura in umetnost. Podobno kot drugačen genetski material lahko naše-
ga okrepi, ga lahko tudi oslabi. Prav tako nas neka tuja kultura navduši ali
pa ne. Tudi v glasbi bi lahko našli ideje, ki niso želene, doživljamo jih kot
okuženost naše govorice s tujimi elementi. Spomnim se odziva prijatelja
na igranje harmonikarja v neki naši gostilni, ki je v svoj nastop vpletel bal-
kanske ritme in melodije. Nastal je spor, ki se je končal z razrezanim me-
hom harmonike. Seveda številne tuje ideje lahko našo glasbo tudi oboga-
tijo in popestrijo. Že v preteklosti je znan vpliv islamske glasbene kulture
315
