Page 426 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 426
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
predvsem) struktura njegovih posvetnih pesmi sta se vedno znova prilago-
dili »običajnemu« stilu vsakokratnega kraja namembe, okusu nosilca pos-
vetila ali zvrstni uporabi, tako da moramo Orlanda di Lassa označiti za
enega prvih resnično »evropskih« mojstrov. Referat poskuša zajeti nizo-
zemske, italijanske, francoske in nemške slogovne elemente v skladatelje-
vem ustvarjanju na področju posvetnih večglasnih skladb ter jih povezati
s postajami njegovega življenja. V italijanskih delih so to zlasti homofons-
ko »blebetave«, pogosto zgolj asociativne ponovitve besed in zlogov, v
francoski ustvarjalnosti pa pogosto »konverzacijski ton«, ki ga spremljajo
»akordni stebri« ter v nemških pesmih besedilu primerna menjava med po-
lifonimi in homofonimi (italijanskimi) elementi.
Ključne besede: villanella, moresca, šanson, modalnost, slogovne ravni
(16. stoletje)
Helmut Loos
Leipzig in njegovi glasbeni založniki kot atrakcija
V Leipzigu se je srečevalo veliko glasbenikov, ne samo na konservatoriju,
temveč predvsem tudi po domovih glasbenih založnikov. Glede na pomen
založnikov za glasbeno življenje še dolgo v 20. stoletje, ki se je zmanjšal šele
s porastom akustičnih in elektronskih medijev, je njihova prisotnost v opi-
su zgodovine glasbe kljub revolucionarnemu delu Axla Beera in nadaljnje-
mu delu npr. Stefana Keyma še zmeraj občutno slabše zastopana.
Leipzig je bil od sredine 18. do sredine 20. stoletja najpomembnejše za-
ložniško mesto v Evropi. Pri tem so imele pomembno vlogo tehnične ino-
vacije. Leta 1754 je Johann Gottlob Breitkopf izumil novo vrsto tiskarskega
stroja za notni zapis, in sicer sestavljivi tisk iz posameznih majhnih znakov,
pri katerem je bilo število znakov zmanjšano na 340 in kovinska zlitina iz-
boljšana za daljšo življenjsko dobo. Leta 1863 je Carl Gottlieb Röder izdelal
hiter kamnotiskarski stroj na parni pogon za notni zapis ter skupaj z Juliu-
som Friedländerjem ustvaril podlago za kakovostno in kljub temu cenov-
no ugodno masovno proizvodnjo. Max Abraham jo je leta 1867 zaradi no-
vih določb o avtorskih pravicah Severnonemške konfederacije izkoristil za
ustanovitev založbe »Edition Peters«. Tako je ustvaril glasbeni pendant li-
terarni klasični seriji »Reclams Universaledition«, ki je začela izhajati ob is-
tem času.
Nadregionalnemu učinkovanju, ki je izhajalo iz tega mestnega omrežja, je
bila pozornost doslej posvečena samo v redkih primerih. V Leipzigu do po-
tankosti izoblikovano trženje je bilo odločilno prav za Beethovnovo svetov-
424
predvsem) struktura njegovih posvetnih pesmi sta se vedno znova prilago-
dili »običajnemu« stilu vsakokratnega kraja namembe, okusu nosilca pos-
vetila ali zvrstni uporabi, tako da moramo Orlanda di Lassa označiti za
enega prvih resnično »evropskih« mojstrov. Referat poskuša zajeti nizo-
zemske, italijanske, francoske in nemške slogovne elemente v skladatelje-
vem ustvarjanju na področju posvetnih večglasnih skladb ter jih povezati
s postajami njegovega življenja. V italijanskih delih so to zlasti homofons-
ko »blebetave«, pogosto zgolj asociativne ponovitve besed in zlogov, v
francoski ustvarjalnosti pa pogosto »konverzacijski ton«, ki ga spremljajo
»akordni stebri« ter v nemških pesmih besedilu primerna menjava med po-
lifonimi in homofonimi (italijanskimi) elementi.
Ključne besede: villanella, moresca, šanson, modalnost, slogovne ravni
(16. stoletje)
Helmut Loos
Leipzig in njegovi glasbeni založniki kot atrakcija
V Leipzigu se je srečevalo veliko glasbenikov, ne samo na konservatoriju,
temveč predvsem tudi po domovih glasbenih založnikov. Glede na pomen
založnikov za glasbeno življenje še dolgo v 20. stoletje, ki se je zmanjšal šele
s porastom akustičnih in elektronskih medijev, je njihova prisotnost v opi-
su zgodovine glasbe kljub revolucionarnemu delu Axla Beera in nadaljnje-
mu delu npr. Stefana Keyma še zmeraj občutno slabše zastopana.
Leipzig je bil od sredine 18. do sredine 20. stoletja najpomembnejše za-
ložniško mesto v Evropi. Pri tem so imele pomembno vlogo tehnične ino-
vacije. Leta 1754 je Johann Gottlob Breitkopf izumil novo vrsto tiskarskega
stroja za notni zapis, in sicer sestavljivi tisk iz posameznih majhnih znakov,
pri katerem je bilo število znakov zmanjšano na 340 in kovinska zlitina iz-
boljšana za daljšo življenjsko dobo. Leta 1863 je Carl Gottlieb Röder izdelal
hiter kamnotiskarski stroj na parni pogon za notni zapis ter skupaj z Juliu-
som Friedländerjem ustvaril podlago za kakovostno in kljub temu cenov-
no ugodno masovno proizvodnjo. Max Abraham jo je leta 1867 zaradi no-
vih določb o avtorskih pravicah Severnonemške konfederacije izkoristil za
ustanovitev založbe »Edition Peters«. Tako je ustvaril glasbeni pendant li-
terarni klasični seriji »Reclams Universaledition«, ki je začela izhajati ob is-
tem času.
Nadregionalnemu učinkovanju, ki je izhajalo iz tega mestnega omrežja, je
bila pozornost doslej posvečena samo v redkih primerih. V Leipzigu do po-
tankosti izoblikovano trženje je bilo odločilno prav za Beethovnovo svetov-
424
