Page 428 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 428
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
mislecev o njih je bil že Platon. Enostavno pojmovanje ideje je kot nekaj,
kar je posledica višjih oblik umskih aktivnosti. Filozofsko, ontološko poj-
movanje je še veliko globlje. Zanimiva je zgodovina idej, lahko bi oblikova-
li tudi zgodovino glasbenih idej, kar je kratko predstavljeno. Tudi migraci-
ja na področju glasbe je kratko obdelana. V osnovi poteka tako z migracijo
glasbenikov, danes pa glasbene ideje krožijo tudi neodvisno od avtorjev,
predvsem kot posledica tiska, posnetkov in sodobnih informacijsko-ko-
munikacijskih tehnologij. V drugem delu avtor predstavi nekaj konkretnih
primerov migracij glasbenih idej, v glavnem melodičnih, in sicer s področja
ljudske glasbe, resne, cerkvene, jazza ter zabavne glasbe. Dotakne se tudi
polistilizma in hibridnega mešanja ideje, stereotipov in tudi neželenih glas-
benih idej. Tudi pri širjenju glasbenih idej bi si lahko pomagali z memi. V
obdobju spleta je migracija idej globalna, razširjena in enostavna. Ideje pa
pogosto in hitro tudi zamenjajo lastnika. Stara misel pravi, da je z idejami
tako kot z dežniki: takoj, ko ga kje pustiš, zamenja lastnika.
Ključne besede: ideja, glasbena ideja, migracija glasbenih idej, glasbena teo
rija, muzikologija
Niall O’Loughlin
Beg iz Katalonije: ustvarjalna izkušnja Roberta Gerharda
Medtem ko je veliko migracijam s celinske Evrope v Združeno kraljestvo v
tridesetih letih 20. stoletja botroval beg pred verskim preganjanjem, je Ro-
berto Gerhard leta 1939 Španijo zapustil iz izrazito političnih razlogov. Ker
je bil med špansko državljansko vojno na strani premaganih republikancev,
se je znašel v izjemno ranljivem položaju. Mojstrsko izpeljan in varen po-
beg iz Barcelone v Cambridge pa ga je zaznamoval za vse življenje.
Gerhard je bil deležen temeljite, a raznolike glasbene izobrazbe. Študij pri
Felipeju Pedrellu mu je omogočil, da je dodobra spoznal domačo ljudsko
glasbo, študij kompozicije pri Arnoldu Schönbergu pa mu je odstrl pogled
na dvanajsttonsko tehniko. Skladateljsko kariero je vseskozi gradil na zna-
čilnostih obeh, ki jih je na koncu pogumno in mojstrsko zlil v novo celo-
to. Gerhard je svoje skladateljsko delo razvijal v treh stopnjah: najprej je – v
svoji domovini, Avstriji in Nemčiji – v dvajsetih letih razvijal svoje osnovne
tehnike (ljudsko glasbo, dvanajsttonsko tehniko), nato v privzeti domovini,
kjer je več kot deset let raziskoval povezave med folklorno glasbo v Katalo-
niji in drugih delih Španije, ter nazadnje, ko je več kot dve desetletji upo-
rabljal vse svoje dotedanje tehnike ter jim za nameček dodal še elektronsko
glasbo, da je ustvaril izjemen niz pomembnih del, ki so črpala navdih prav
426
mislecev o njih je bil že Platon. Enostavno pojmovanje ideje je kot nekaj,
kar je posledica višjih oblik umskih aktivnosti. Filozofsko, ontološko poj-
movanje je še veliko globlje. Zanimiva je zgodovina idej, lahko bi oblikova-
li tudi zgodovino glasbenih idej, kar je kratko predstavljeno. Tudi migraci-
ja na področju glasbe je kratko obdelana. V osnovi poteka tako z migracijo
glasbenikov, danes pa glasbene ideje krožijo tudi neodvisno od avtorjev,
predvsem kot posledica tiska, posnetkov in sodobnih informacijsko-ko-
munikacijskih tehnologij. V drugem delu avtor predstavi nekaj konkretnih
primerov migracij glasbenih idej, v glavnem melodičnih, in sicer s področja
ljudske glasbe, resne, cerkvene, jazza ter zabavne glasbe. Dotakne se tudi
polistilizma in hibridnega mešanja ideje, stereotipov in tudi neželenih glas-
benih idej. Tudi pri širjenju glasbenih idej bi si lahko pomagali z memi. V
obdobju spleta je migracija idej globalna, razširjena in enostavna. Ideje pa
pogosto in hitro tudi zamenjajo lastnika. Stara misel pravi, da je z idejami
tako kot z dežniki: takoj, ko ga kje pustiš, zamenja lastnika.
Ključne besede: ideja, glasbena ideja, migracija glasbenih idej, glasbena teo
rija, muzikologija
Niall O’Loughlin
Beg iz Katalonije: ustvarjalna izkušnja Roberta Gerharda
Medtem ko je veliko migracijam s celinske Evrope v Združeno kraljestvo v
tridesetih letih 20. stoletja botroval beg pred verskim preganjanjem, je Ro-
berto Gerhard leta 1939 Španijo zapustil iz izrazito političnih razlogov. Ker
je bil med špansko državljansko vojno na strani premaganih republikancev,
se je znašel v izjemno ranljivem položaju. Mojstrsko izpeljan in varen po-
beg iz Barcelone v Cambridge pa ga je zaznamoval za vse življenje.
Gerhard je bil deležen temeljite, a raznolike glasbene izobrazbe. Študij pri
Felipeju Pedrellu mu je omogočil, da je dodobra spoznal domačo ljudsko
glasbo, študij kompozicije pri Arnoldu Schönbergu pa mu je odstrl pogled
na dvanajsttonsko tehniko. Skladateljsko kariero je vseskozi gradil na zna-
čilnostih obeh, ki jih je na koncu pogumno in mojstrsko zlil v novo celo-
to. Gerhard je svoje skladateljsko delo razvijal v treh stopnjah: najprej je – v
svoji domovini, Avstriji in Nemčiji – v dvajsetih letih razvijal svoje osnovne
tehnike (ljudsko glasbo, dvanajsttonsko tehniko), nato v privzeti domovini,
kjer je več kot deset let raziskoval povezave med folklorno glasbo v Katalo-
niji in drugih delih Španije, ter nazadnje, ko je več kot dve desetletji upo-
rabljal vse svoje dotedanje tehnike ter jim za nameček dodal še elektronsko
glasbo, da je ustvaril izjemen niz pomembnih del, ki so črpala navdih prav
426
