Page 435 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 435
povzetki
Povsem »češka veja« dunajske tamburaške scene se je oblikovala tik pred
začetkom 20. stoletja. V tej raziskavi je predstavljena z opisom društva To-
vačovský in seznamom društev. Podoben pomen ima tudi kratek pregled
nemških tamburaških društev na Dunaju.
Zaključek povzema vlogo migracij pri širjenju tamburaške glasbe in njen
pomen v okviru solidarnosti med Slovani. Konec prinaša razloge za stag-
nacijo tovrstne glasbe v medvojnem obdobju na Dunaju in na Češkos-
lovaškem ter opisane trenutne razmere na Dunaju in Češkem.
Ključne besede: tamburica, Dunaj, Slovani, nacionalna identiteta, nacional-
ni preporod
Jernej Weiss
»Bankirji, zdravniki, učitelji, duhovniki, glasbeniki, vsi Čehi,
ljubezniva gospoda, ki nas bratski ljubi«
Pregled češko-slovenskih stikov ponuja nadvse bogato zgodovino medse-
bojnega oplajanja dveh tesno povezanih slovanskih narodov. Stiki med po-
sameznimi ključnimi akterji nastajajoče mlade češke in slovenske kultu-
re so že konec 18. stoletja na Slovensko vodili številne češke izobražence, ki
so na številnih področjih pomembno prispevali k razmahu tamkajšnjega
družbenega življenja. Jezikovna sorodnost, enak formalno-pravni okvir in
predvsem podobna kulturno-politična prizadevanja oziroma bolj ali manj
identična nacionalna problematika znotraj Habsburške monarhije pa so z
nastopom ustavne dobe v začetku 60-ih let 19. stoletja v enem izmed naj-
obsežnejših migracijskih tokov še okrepile migracijo iz čeških v slovenske
dežele.
Češki glasbeniki so vseskozi aktivno sooblikovali praktično vsa področja
glasbene kulture na Slovenskem. S svojim delovanjem so tako odločilno
zaznamovali glasbeno-ustvarjalno, glasbeno-poustvarjalno, glasbeno-
pedagoško in glasbeno-publicistično področje ter korenito vplivali na
prehod iz bolj ali manj glasbeno-navdahnjenega diletantizma v postopen
kvalitativen in kvantitativen dvig glasbenega dela na Slovenskem.
Ob nekaterih dosedanjih interpretacijah vloge čeških glasbenikov na Slo-
venskem se zdi potrebno poudariti, da njihova bolj ali manj enoznačna
umestitev v slovenski tabor, ki jo je mogoče zaslediti v nekateri polpretekli
glasbenozgodovinski literaturi, nima realne osnove. Vedeti namreč mora-
mo, da kljub poudarjanju avstroslavistične vzajemnosti, med češkimi glas-
beniki v veliki večini ni opaziti enoznačnega opredeljevanja za ta ali oni
tabor. Le ti so se za sodelovanje s posameznimi glasbenimi institucijami
433
Povsem »češka veja« dunajske tamburaške scene se je oblikovala tik pred
začetkom 20. stoletja. V tej raziskavi je predstavljena z opisom društva To-
vačovský in seznamom društev. Podoben pomen ima tudi kratek pregled
nemških tamburaških društev na Dunaju.
Zaključek povzema vlogo migracij pri širjenju tamburaške glasbe in njen
pomen v okviru solidarnosti med Slovani. Konec prinaša razloge za stag-
nacijo tovrstne glasbe v medvojnem obdobju na Dunaju in na Češkos-
lovaškem ter opisane trenutne razmere na Dunaju in Češkem.
Ključne besede: tamburica, Dunaj, Slovani, nacionalna identiteta, nacional-
ni preporod
Jernej Weiss
»Bankirji, zdravniki, učitelji, duhovniki, glasbeniki, vsi Čehi,
ljubezniva gospoda, ki nas bratski ljubi«
Pregled češko-slovenskih stikov ponuja nadvse bogato zgodovino medse-
bojnega oplajanja dveh tesno povezanih slovanskih narodov. Stiki med po-
sameznimi ključnimi akterji nastajajoče mlade češke in slovenske kultu-
re so že konec 18. stoletja na Slovensko vodili številne češke izobražence, ki
so na številnih področjih pomembno prispevali k razmahu tamkajšnjega
družbenega življenja. Jezikovna sorodnost, enak formalno-pravni okvir in
predvsem podobna kulturno-politična prizadevanja oziroma bolj ali manj
identična nacionalna problematika znotraj Habsburške monarhije pa so z
nastopom ustavne dobe v začetku 60-ih let 19. stoletja v enem izmed naj-
obsežnejših migracijskih tokov še okrepile migracijo iz čeških v slovenske
dežele.
Češki glasbeniki so vseskozi aktivno sooblikovali praktično vsa področja
glasbene kulture na Slovenskem. S svojim delovanjem so tako odločilno
zaznamovali glasbeno-ustvarjalno, glasbeno-poustvarjalno, glasbeno-
pedagoško in glasbeno-publicistično področje ter korenito vplivali na
prehod iz bolj ali manj glasbeno-navdahnjenega diletantizma v postopen
kvalitativen in kvantitativen dvig glasbenega dela na Slovenskem.
Ob nekaterih dosedanjih interpretacijah vloge čeških glasbenikov na Slo-
venskem se zdi potrebno poudariti, da njihova bolj ali manj enoznačna
umestitev v slovenski tabor, ki jo je mogoče zaslediti v nekateri polpretekli
glasbenozgodovinski literaturi, nima realne osnove. Vedeti namreč mora-
mo, da kljub poudarjanju avstroslavistične vzajemnosti, med češkimi glas-
beniki v veliki večini ni opaziti enoznačnega opredeljevanja za ta ali oni
tabor. Le ti so se za sodelovanje s posameznimi glasbenimi institucijami
433
