Page 433 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 433
povzetki
zbrane okoli takrat nadvse aktualnih idej o združitvi vseh slovanskih na-
rodov. Takratne sodobne zamisli so kaj hitro našle odmev tudi v njegovem
umetniškem ustvarjanju, in Jenko je svoje ideološko in glasbeno poslan-
stvo nadaljeval v mestu Pančevo tik ob meji z Avstro-Ogrsko kot zboro-
vodja Srbskega cerkvenega pevskega društva (1862–1865) ter v Beogradu, ki
je postala njegov drugi dom za kar nekaj uspešnih desetletij. Deloval je v ta-
krat vodilnem zboru Beograjskega pevskega društva (1865–1877) in postal
osrednja glasbena osebnost Beograjskega narodnega gledališča (1871–1902)
ter si položaj v Srbiji utrdil zlasti kot »naš Slovenec« ali »naš tujec«. Čeprav
je prejel najvišje državne nagrade in kot eden prvih glasbenikov postal tudi
član Srbske kraljeve akademije (1888), sta bili njegova etnična in umetniška
identiteta velikokrat ogroženi. Zaradi njegovega neutrudnega prizadevan-
ja za raznolik slovanski repertoar, ki naj bi bil sestavljen iz glasbe uglednih
čeških, hrvaških, slovenskih, poljskih in srbskih skladateljev, so ga zelo ce-
nili na vseh ozemljih Avstro-Ogrske, poseljenih s Slovani, kar je tudi botro-
valo temu, da je na prelomu stoletja združil svoje panslavistično poslanstvo
s politično in ideološko idejo Jugoslovanstva. Jenko je zapustil Beograd leta
1910 in umrl v Ljubljani, v svoji »domovini«, leta 1914.
Davorin Jenko, ki se je zapisal tako v zgodovino srbske kot slovenske glas-
be, nedvomno spada še v zgodovino idej, na katerih je bila zasnovana zami-
sel o sodobni Evropi 20. stoletja. Eden od namenov tega eseja je pokazati,
kako pomembno in uspešno vlogo je Jenko odigral pri širjenju slovanskega
glasbenega repertoarja iz vodilnih središč (Dunaj, Praga, Ljubljana in Be-
ograd) v oddaljene predele monarhije v nemirnih časih oblikovanja nacio-
nalnih identitet po vsej Evropi.
Ključne besede: glasbene migracije, Davorin Jenko, panslavizem, Prvo beo-
grajsko pevsko društvo
Katarina Trček Marušič
Glasbene migracije na Slovenskem v 17. in 18. stoletju
Slovenija je bila že od nekdaj močno prehodno ozemlje s številnimi tranzi-
cijskimi potmi, kar odseva tudi pregled glasbenih migracij. Le-ta obravna-
va popotnike, vključene v podatkovno zbirko glasbenih migrantov, ki so se
v 17. in 18. stoletju mudili na ozemlju današnje Slovenije. Zbirko sestavljajo
vsi z glasbo povezani popotniki, ne glede na čas trajanja njihovega bivanja
na Slovenskem: trajne, začasne migracije; ne glede na tip migracij: imigra-
cije, emigracije in migracije pri katerih je bilo slovensko ozemlje zgolj tran-
zicijska pot; ne glede na to v kolikšni meri in na kakšen način so bili popot-
431
zbrane okoli takrat nadvse aktualnih idej o združitvi vseh slovanskih na-
rodov. Takratne sodobne zamisli so kaj hitro našle odmev tudi v njegovem
umetniškem ustvarjanju, in Jenko je svoje ideološko in glasbeno poslan-
stvo nadaljeval v mestu Pančevo tik ob meji z Avstro-Ogrsko kot zboro-
vodja Srbskega cerkvenega pevskega društva (1862–1865) ter v Beogradu, ki
je postala njegov drugi dom za kar nekaj uspešnih desetletij. Deloval je v ta-
krat vodilnem zboru Beograjskega pevskega društva (1865–1877) in postal
osrednja glasbena osebnost Beograjskega narodnega gledališča (1871–1902)
ter si položaj v Srbiji utrdil zlasti kot »naš Slovenec« ali »naš tujec«. Čeprav
je prejel najvišje državne nagrade in kot eden prvih glasbenikov postal tudi
član Srbske kraljeve akademije (1888), sta bili njegova etnična in umetniška
identiteta velikokrat ogroženi. Zaradi njegovega neutrudnega prizadevan-
ja za raznolik slovanski repertoar, ki naj bi bil sestavljen iz glasbe uglednih
čeških, hrvaških, slovenskih, poljskih in srbskih skladateljev, so ga zelo ce-
nili na vseh ozemljih Avstro-Ogrske, poseljenih s Slovani, kar je tudi botro-
valo temu, da je na prelomu stoletja združil svoje panslavistično poslanstvo
s politično in ideološko idejo Jugoslovanstva. Jenko je zapustil Beograd leta
1910 in umrl v Ljubljani, v svoji »domovini«, leta 1914.
Davorin Jenko, ki se je zapisal tako v zgodovino srbske kot slovenske glas-
be, nedvomno spada še v zgodovino idej, na katerih je bila zasnovana zami-
sel o sodobni Evropi 20. stoletja. Eden od namenov tega eseja je pokazati,
kako pomembno in uspešno vlogo je Jenko odigral pri širjenju slovanskega
glasbenega repertoarja iz vodilnih središč (Dunaj, Praga, Ljubljana in Be-
ograd) v oddaljene predele monarhije v nemirnih časih oblikovanja nacio-
nalnih identitet po vsej Evropi.
Ključne besede: glasbene migracije, Davorin Jenko, panslavizem, Prvo beo-
grajsko pevsko društvo
Katarina Trček Marušič
Glasbene migracije na Slovenskem v 17. in 18. stoletju
Slovenija je bila že od nekdaj močno prehodno ozemlje s številnimi tranzi-
cijskimi potmi, kar odseva tudi pregled glasbenih migracij. Le-ta obravna-
va popotnike, vključene v podatkovno zbirko glasbenih migrantov, ki so se
v 17. in 18. stoletju mudili na ozemlju današnje Slovenije. Zbirko sestavljajo
vsi z glasbo povezani popotniki, ne glede na čas trajanja njihovega bivanja
na Slovenskem: trajne, začasne migracije; ne glede na tip migracij: imigra-
cije, emigracije in migracije pri katerih je bilo slovensko ozemlje zgolj tran-
zicijska pot; ne glede na to v kolikšni meri in na kakšen način so bili popot-
431
