Page 430 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 430
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
Ključne besede: Nemčija, Francija, prenos kulture, reforma opere
Lana Paćuka
Od »prtljažne kulture« do splošno sprejete kulturne
obveze: primer glasbenega življenja v Avstro-Ogrskem
Sarajevu
Avstro-Ogrska zasedba Bosne in Hercegovine (1878–1918) je bila eno naj-
bolj turbulentnih obdobij v njeni politični, družbeni in kulturni zgodovi-
ni. Kot središče Avstro-Ogrske vladavine v Bosni in Hercegovini je posta-
lo Sarajevo epicenter uvedbe novih družbeno-kulturnih vrednot, ki si jih
je Avstro-Ogrska monarhija prizadevala vcepiti v temelje bosansko-herce-
govske družbe.
Doseganje načrtovanih političnih ciljev je botrovalo obsežnim družbe-
no-gospodarskim spremembam, ki so vplivale na vse vidike družbe. Z vseh
koncev monarhije so se kot sposobna delovna sila v Bosno in Hercegovino
stekali priseljenci, ki so kmalu v svoje roke vzeli vajeti na vseh družbenih
in kulturnih področjih. To pa je sprožilo tudi obsežno demografsko rast,
ki je bila še najopaznejša v Sarajevu. Kraj se je iz orientalske province spre-
minjal v mesto, ki je začelo živeti po standardih zahodnoevropske kultu-
re. Tako je bilo Sarajevo v kratkem času »izstreljeno« v orbito novih in ne-
znanih kulturnih sistemov, katerih glavni nosilci so bili priseljenci. Nemci,
Čehi, Madžari, Hrvati in Slovenci, ki so tvorili polovico prebivalstva, so ne-
posredno vplivali na ustvarjanje kulturnih razmer in tako tudi na glasbe-
no življenje. Tujci so postali glavni »krivci« za uvedbo glasbenega življenja
po zahodnoevropskem vzoru v tej regiji, saj je bilo v resnici tudi neposred-
no odvisno prav od njihovih dejavnosti. V prvih letih okupacije so bili na-
mreč prvi nosilci in edini potrošniki novih glasbenih vrednot, zaradi česar
jim je mestno prebivalstvo pripelo naziv glavnih zagovornikov tako ime-
novane »prtljažne« kulture – kulture, pripeljane v okupatorskih kovčkih –
na katero pa so Bosanci in Hercegovci gledali kot na nekaj vsiljenega. Kl-
jub vsemu so se glasbeni vplivi iz Avstro-Ogrske postopoma vtihotapili v
vse pore družbeno-kulturnega življenja in se povsem nevidno zlili s sploš-
no sprejeto in prevladujočo kulturno usmeritvijo, o čemer je pričalo tudi
pojavljanje prvih bosanskih in hercegovskih umetnikov v glasbenem okol-
ju tistega časa.
Ključne besede: Avstro-Ogrska, Sarajevo, »prtljažna kultura«, glasbeno živ
ljenje
428
Ključne besede: Nemčija, Francija, prenos kulture, reforma opere
Lana Paćuka
Od »prtljažne kulture« do splošno sprejete kulturne
obveze: primer glasbenega življenja v Avstro-Ogrskem
Sarajevu
Avstro-Ogrska zasedba Bosne in Hercegovine (1878–1918) je bila eno naj-
bolj turbulentnih obdobij v njeni politični, družbeni in kulturni zgodovi-
ni. Kot središče Avstro-Ogrske vladavine v Bosni in Hercegovini je posta-
lo Sarajevo epicenter uvedbe novih družbeno-kulturnih vrednot, ki si jih
je Avstro-Ogrska monarhija prizadevala vcepiti v temelje bosansko-herce-
govske družbe.
Doseganje načrtovanih političnih ciljev je botrovalo obsežnim družbe-
no-gospodarskim spremembam, ki so vplivale na vse vidike družbe. Z vseh
koncev monarhije so se kot sposobna delovna sila v Bosno in Hercegovino
stekali priseljenci, ki so kmalu v svoje roke vzeli vajeti na vseh družbenih
in kulturnih področjih. To pa je sprožilo tudi obsežno demografsko rast,
ki je bila še najopaznejša v Sarajevu. Kraj se je iz orientalske province spre-
minjal v mesto, ki je začelo živeti po standardih zahodnoevropske kultu-
re. Tako je bilo Sarajevo v kratkem času »izstreljeno« v orbito novih in ne-
znanih kulturnih sistemov, katerih glavni nosilci so bili priseljenci. Nemci,
Čehi, Madžari, Hrvati in Slovenci, ki so tvorili polovico prebivalstva, so ne-
posredno vplivali na ustvarjanje kulturnih razmer in tako tudi na glasbe-
no življenje. Tujci so postali glavni »krivci« za uvedbo glasbenega življenja
po zahodnoevropskem vzoru v tej regiji, saj je bilo v resnici tudi neposred-
no odvisno prav od njihovih dejavnosti. V prvih letih okupacije so bili na-
mreč prvi nosilci in edini potrošniki novih glasbenih vrednot, zaradi česar
jim je mestno prebivalstvo pripelo naziv glavnih zagovornikov tako ime-
novane »prtljažne« kulture – kulture, pripeljane v okupatorskih kovčkih –
na katero pa so Bosanci in Hercegovci gledali kot na nekaj vsiljenega. Kl-
jub vsemu so se glasbeni vplivi iz Avstro-Ogrske postopoma vtihotapili v
vse pore družbeno-kulturnega življenja in se povsem nevidno zlili s sploš-
no sprejeto in prevladujočo kulturno usmeritvijo, o čemer je pričalo tudi
pojavljanje prvih bosanskih in hercegovskih umetnikov v glasbenem okol-
ju tistega časa.
Ključne besede: Avstro-Ogrska, Sarajevo, »prtljažna kultura«, glasbeno živ
ljenje
428
